Gregor Matijec

2011-12-09T09:11:00.000-08:00

Rojstni dan..

..check lista...

#1 vino

#2 snacks

#3 pizza

#4 muzika

#5 the people

..summary.. 4,5 litrov malvazije, 12 cvička, 4,5 frankinje, prigrizki, etc.. .. zadovoljen z izvedbo, ter hvala vsem =)

the Govor!

2011-11-28T00:00:00.000-08:00

Govor kapetana Luke Ðuraskovica

Zbog mogucnosti napada fasisticke Italije na Jugoslaviju, meseca maja 1940, izvedena je delimicna mobiilizacija Jugoslovenske vojske s koncentracijom trupa u Sloveniji. Smotri borbene spremnosti prisustvovali su i strani vojni atasei i novinari. Prilikom obilaska nize navedenog puka, stenografisan je govor kapetana Ðuraskovica odrzan vojnicima, sacuvan u arhivu SANU (SANU - A36-119-263). Kapetan je kasnije poginuo tokom Drugog svetskog rata.

Govor komandira prve cete, Cetrdesetog pesadijskog puka, kapetana Luke Ðuraskovica, vojnicima na dan 26. maja 1940. u Pomoreki, kod Brezovica.

(Ceta postrojena u razvijenom frontu, prisutni vodnici)

"Slusaj 'amo! Mi zivimo u ozbiljno doba i svaki od vas znade zasto ste tu. Svi ste skoro vec stariji i zenjeni ljudi, vi citate novine, je li tako.

Ako nam ko pruzi rat, jebo ga otac, mi cemo prihvatiti i ratovati.

U tom slucaju, jebo mu pas mater, morali bi mi da primimo borbu, pa makar svi izginuli. To bi bilo od nas casno, je l' tako!

Nasi susedi 'Talijani, e to su kurve jedne. Oni, jebo im pas mater, boje se ratovanja, a hoce da dobiju zemlju bez krvi.

Oni, fukare jedne, kazu da imaju pravo na Dalmaciju. Jeste, dobice, ali kurac. Je l' tako?

A zar mi nemamo pravo na Trst, Istru i druge nase krajeve? Pa dabome da imamo!

Sada se prave prijatelji, a sutra napali bi nas, kurve jedne!

Jer vam je to jasno! Jebo im pas mater, samo neka dodu, poslacemo ih u pizdu materinu!

Drugo: mi, juzni Sloveni, bili smo i jesmo najbolji vojnici Evrope. Je l' tako?

Dabome da je tako i tako treba da bude!

Musolini je dosta ucinio za Italiju.

On je mnogo dao Italijanima, al' ih nikad nece naciniti hrabrima, makar im kurac dao, nece moci da im da srce junacko.

Je l' tako? Je l' vam jasno!

E, drugo kazu 'Talijani. Oni vele: kod nas je sve motorizovano.

Nasi su mitraljezi FIAT, nasi su tenkovi FIAT, nasi su avioni FIAT i sta sve ja znam... u picku materinu.

Znamo mi to, ali je u njih i srce FIAT, jebo ih sveti Jeronim na nebu.

Samo ima jedno, oni nas ne znaju, picka im materina!

Je l' tako? Dabome, bas tako, i tako treba da bude.

Drugo: hoce da nam budu kuratori, da garantuju nase granice, pizda im materina. 'Talijani i ko zna koji kurci - Nemci, Englezi, Francuzi, Japanci, Kinezi i drugi, pa cak i Drustvo naroda.

A sta se nas ticu njihove garancije, pizda im materina.

Znamo mi sta su to garancije. Kurac garancije. Jebo im pas mater, garancijsku i kurvarsku!

Drugo: Svi vi znate da se nasa vojska najbolje hrani. Je l' tako? E, kad je tako, onda hrana treba da bude jos sto puta bolja. Imamo kuvare, jebo im pas mater, jos i ne valjaju. Pa dobro gde su ti kuvari, jebo im pas mater svima odreda. Dezurni, deder zovni mi kuvare, pizda im materina...

Pa dobro kuvari, jebo vas sveti Jeronim na nebu, poslacu vas sve da terate mitraljeze u brda, u pizdu materinu, pa da vidimo da li ce hrana biti bolja... Jebo vam pas mater kuvarsku! Je l' tako?

(Kuvar Trobec javlja se: "Ali gospodine kapetane, iz griza se ne more...") -"Kus, nista te nisam pitao. Mars u pizdu materinu. Jebo ti pas mater kuvarsku. Kad te raspizdim pretvoricu te odma' u mitraljez."

Drugo: Gde je tu onaj koga su ubile gace? Aj, tu je!

E, bas tebe cu poslati na 'Talijane, jebo te mitropolit. I ti si mi kurcev vojnik i ubile te gace... Slusaj 'amo i sta se smejes?...

Svi vi znate da ima i drugih kojima se hoce nasa zemlja, pizda im materina! Eno gore one ciganske kurve, kazu da im pripada Srem, Banat i Baranja. Pa dobro, pizda im materina tatarska, sto ne dodu da uzmu pola Slavonije i Hrvatske, jebali ih njihovi grofovi, jebo pas mater njima i Hortiju i Telekiju i grofici Marici!

Drugo: je l' idete vi onako, preko noci malo u Domzale? A? Znam vas ja dobro. Sve ja znam, je l' tako?

E, vidite to ne sme tako da bude. U nas postoji preki sud, pa tu nema vise sale. Odma' te streljaju, jebo te faraon!...

Da li vi mislite tako?... Evo ide ti komandir negde tamo u pizdu materinu, vodnici sta ja znam gde, jebo ih Bog, i onako nista ne valjaju, podnarednici sede u kafani, a vi - u Domzale?

Pa ti sad lepo dodu 'Talijani, pizda im materina!

Kako bi to sve izgledalo! I kako bi nas fino udesili... majku im zicarosku!

Pa to ne sme da bude. Jer vam jasno?

Ne moze to tako kod nas da bude, kako je bilo kod Ceha. A, jok... Eto i to su kurve koje se uopste ne bore, nego samo polazu oruzje, kukavice, jebo im pas mater i njima! Pa evo i Poljaci, jebo ih sveti Jeronim, borili se... borili, a njihova gospoda ministri - tup u avione, beze kurve avionima pravo u Pariz. Nista manje u pizdu materinu, da tamo toboze vladaju, ali samo kome, picka im majcina! U nas ne sme da bude tako i ne moze da bude tako, naravno.

Drugo: Nije to sve sto sam vam kazao. Ama svi vi znate, pa vi ste pametni ljudi. Isli ste po svetu i sigurno ste videli lepu varos Temisvar? E vidite kazu Rumuni, jebo ih Bog otac: "To je nase"!

Pa dobro sad, picka mu materina, sta je onda nase?

Za koji smo krasni mi onda ovde i sta mi da branimo, kad nista nije nase? Pizda im materina!

Pa, sta mi placamo toliko porez, kad je ovo tude? Je l' tako?

Onda od nas nece dobiti niko nista!

Dacemo im kurac tvrd, i to tvrd za mnogo godina.

Neka dodu ako su junaci, a mi cemo s njima pravo u pizdu materinu, preko Drave i Save, pa makar svi izginuli!! Je l' tako?!

I je l' vam jasno?! E pa dabome da jeste, jer drugcije ne moze i ne sme da bude! Naravno! ...

A sad, vodnice, daj ljudima voljno!"

dosti stvari se je moralo spremeniti da je prišlo tako daleč.. pred letom niti pomislil ne bi o tem.. sedaj.. takšno je stanje. .

Govor je direkten odgovor na čudno italijansko obnašanje.. mislim , da je dosti realen, tako kar se tiče mentalitete kot medržavnih odnosov, vendar, je potrebno brati med vrsticami..

- zame osebno, eden boljših kar sem jih kdaj prebral..

.. call me a rasist.. but you made me like that...

vir:

http://forum.mojepravo.net/new/b2/blogs/blog7.php/govor-kapetana-luke-euraskovica

2011-11-26T04:37:00.000-08:00

SLEPI VIDIJO

Za sodbo sem prišel na ta svet,

da spregledajo tisti, ki ne

vidijo, in oslepijo tisti, ki vidijo.

Jn 9, 39

Pravijo, da je ljubezen slepa. Pa je? V resnici ni nobena reč na zemlji tako jasnovidna, kakor ljubezen.

Slepa ni ljubezen, marveč navezanost. Navezanost je stanje, ko se človek nečesa oklepa, kar prihaja od

zmotnega prepričanja, da je nekaj ali nekdo potreben za tvojo srečo. Ali si na kaj navezan - na ljudi ali stvari,o katerih si zmotno prepričan, da brez njih ne moreš biti srečen? Napiši si seznam kar zdaj, preden začnemo razmišljati, kako te pravzaprav delajo slepega.

Pomisli na politika, ki se je prepričal, da ne bo srečen, dokler ne bo dosegel politične moči. Njegovo iskanje moči otopi njegovo občutljivost za vse drugo v življenju. Komaj ima nekaj časa za svojo družino in prijatelje. Nenadoma na vsa človeška bitja gleda in nanje reagira glede na to, ali pomenijo njegovi častihlepnosti podporo ali grožnjo. In tistih, ki ga ne morejo ne ogroziti ne podpirati, še opazi ne. Če je poleg želje po moči navezan še na druge reči, kakor na spolnost ali denar, je ubogi človek postal v svojih dojemanjih tako omejen, da se lahko reče, da je slep.

Vsakdo to vidi, sam človek pa ne. To je položaj, ki povzroči zavrnitev Mesije, zavrnitev resnice, lepote in dobrote,

ker je človek postal slep in jih ne opazi.

Zdaj si zamisli sebe, kako poslušaš orkester, v katerem je boben tako glasen, da ni mogoče slišati kaj drugega. Če hočeš uživati simfonijo, moraš biti dovzeten za vsak instrument v orkestru. Če hočeš biti v stanju, ki se imenuje ljubezen, moraš biti občutljiv za enkratnost in lepoto vsake posamične stvari in človeka ob sebi. Komaj je mogoče reči, da ljubiš tisto, česar niti ne opaziš; in če opaziš le nekaj bitij, izključuješ pa druga, to nikakor ni ljubezen, kajti ljubezen nikogar ne izključuje; objema celotno življenje; posluša simfonijo kot celoto ne pa le en ali drugi glasbeni instrument. Pomisli za trenutek in poglej, kako tvoje navezanosti izsušujejo življenjsko simfonijo; nič manj kakor otopi politikanavezanost na moč in gospodarstvenika navezanost na denar, otopita pa smisel za napev življenja. Ali pa poglej stvarna drug način: neizmerna množina informacij nenehno priteka iz sveta skozi čute, tkivo tvojih telesnih organov. Le neznaten del teh informacij doseže tvojo zavest. Podobno je neizmerni množini povratnih informacij poslanih predsedniku države; le majhen del pride končno do njega. Nekdo jih v predsednikovem uradu kritično izbere in obdela. Kdo odloča, kaj bo nazadnje prišlo do tvoje zavesti od vse tvarine, ki se steka iz sveta? Tri cedila so odločila: najprej tvoje navezanosti, drugič tvoja prepričanja in tretjič tvoji strahovi.

Tvoje navezanosti: Obvezno moraš poiskati, kar jih podpira ali jim grozi, in slep boš za vse drugo. Drugo te ne bo zanimalonič bolj, kakor pohlepnega gospodarstvenika ne zanima nič drugega, le tisto, kar prinaša denar.

Tvoja prepričanja: Samo poglej fanatika, ki opazi le to, kar potrjuje njegovo prepričanje in se zapira pred vsem, kar ga ogroža, pa boš razumel, kajti povzročajo tvoja prepričanja

Pa še tvoji strahovi: Če bi vedel, da boš v tednu dni usmrčen, bi to osredotočilo tvojo misel

in izključilo vse drugo. To storijo strahovi: neustavljivo zapičijo tvojo pozornost v nekatere stvari, druge pa izključujejo. Zmotno misliš, da te tvoji strahovi varujejo, da so te tvoja prepričanja oblikovala v to, kar si in ti tvoje navezanosti prinašajov življenje vznemirljivost in varnost. Ne vidiš pa, da so v resnici pregrada med teboj in simfonijo življenja. Seveda je nemogoče, da bi se človek popolnoma zavedal vsake note življenjske simfonije. Če pa se tvoj duh reši ovir in se čuti odprejo, boš začel dojemati stvari, kakor so, in boš v stiku z resničnostjo in očarala te bo harmonija vesolja. Potemboš razumel, kaj je Bog, kajti nazadnje boš vedel, kaj je ljubezen.

Glej takole: ljudi in stvari ne vidiš, kakršne so, temveč kakršen si ti. Če jih želiš videti, kakršne so, moraš paziti na svojenavezanosti in strahove, ki jih rodijo tvoje navezanosti. Kajti ko gledaš življenje, tvoje navezanosti in strahovi odločajo, kaj boš opazil in kaj spregledal. Karkoli opaziš, ima potem oblast nad tvojo pozornostjo. In ker pri tem gledanju izbiraš, je tvoja podobao stvareh in ljudeh okoli tebe neresnična. Čim bolj živiš s tem izkrivljenim pogledom, bolj postajaš prepričan, da je to edinaresnična podoba sveta, kajti tvoje navezanosti in strahovi še naprej obdelujejo prihajajoče podatke na način, ki krepi tvojopodobo. Tu je vir tvojih prepričanj: uhojeni, nespremenljivi načini gledanja na resničnost, ki sploh ni uhojena in nespremenljiva, marveč v neprestanem gibanju in spreminjanju. Tako to ni večresnični svet, s katerim sodeluješ in ga imaš rad, temveč svet, kiga je ustvarila tovja glava. Šele ko boš izgnal svoja prepričanja ter svoje strahove in navezanosti, ki jih porajajo, boš osvobojenneobčutljivosti, ki te dela gluhega in slepega zase in za svet.

.......preveč aktualno danes?

p.s. hvala Klari za citat

Kaj je to?

2011-11-17T15:06:00.001-08:00

Kaj je to? to, dragi moji in moje, je nefiltrirano pivo.. pil prvič, navdušen totalno, in vem, da smo slovenci zaslepljeni z našim Laškim in Unionom, ki pač, vem, da definitivno ne bota kake novosti prinesla na trg, morda raje samo standartno slabšanje.. . skrivnost in detajli tega, nefiltrovanja,so mi še neznani, a v principu- pivo, ki ni bilo filtrirano skozi hmelj..torej, noro dober okus, nič po grenkem ali trpkem, samo pivo =).. .

cena? 1€ za vrček v Ružomberoku =) . . .

In kaj sem delal tam? .. na nekajdnevnem potovanju po slovaškem, tudi skok res, u samo vukojebino, čisto na sever te države, ki sploh ni tako nezanimiva, morda le malo manj promovirana kot naša kokoška... ter malo večja =/

Moj izlet se je začel v petek, z nenadno odločitvijo da želim iti na slovaško, čez podaljšan vikend, do četrka.. . prispel v petek zvečer, soboto preživel v bratislavi, v nedeljo pa že na poti, sighseeing tour in slovakia, wo ho!. . ideja ni bila moja, avtor je bila Gabi, ki je pač zaznala moje navdušenje nad tanki, in ostalo mehanizacijo.. . ok, sj, to so "morilski stroji", namenjeni ubijanju in premagovanju nasprotnikov, sploh pred 70 leti, v vojnih časih, a vseeno nisem mogel skriti impresije ob gledanju na to tehniko, združeno.. v en ogromen del, ki deluje. . in še lepo zgleda.. pred več kot 70 leti.. wau.. že ob pisanju tega mi gre spet na smeh, videl sem tanke... :D :D :D

no, ker je ona zaznala to idejo, sma se odpravila v Bansko Bystrico.. kjer imajo muzej težke mehanizacije na prostem, ter tudi muzej narodne vstaje, vsaj tako bi lahko prevedli.. imajo slavnega ruskega T-34, in to celo dva!, kjer je vsa grobost izdelave jasno vidna, imajo češkoslovaški LT 38, ob priklučitvi Češke k Nemčiji preimenovan v Pz (panzer ) 38 , kjer se vidijo zgodnji zametki, omejitve in miselnost kar se tiče tankov.. imamo mnogim nepoznan, a nič kaj nepomembni, Stug III, Panzerjäger, uničevalec tankov, u bistvu podvozje s topom pritrjenim nanj, direktno, brez kupole.. ter, za moje pojme tisti, ki bo res ostal v spominu, Pz IV .. . Panzer 4, je bil manj znan kot morda slavni Pz IV Tiger, a je dejansko eden redkih, ki je služil skoraj celotno vojno, neštetokrat modificiran in posodobljen in tudi v zadostnih količinah, da bi mu lahki MBT - main batle tank - glavni bojni tank.. . je vsekakor ikona nemške vojske.. in jaz, sem se ga dotaknil!!!

no, da ne bom izgubljal preveč besed s tem, po Banski Bystrici, je šla pot v Ružomberok, z nekaj obvozi, kjer je spoznanje, da sem blizu Likavke, povzročilo, da smo organizirali nekaj pijač v lokalni biljardnici,... aja, zakaj Likavka? .. iz Likavke je Klara, so-erasmus iz Coimbre ..

naslednji dan je sledil izlet do Štrbe, nato pa z gorsko železnico, "zobačko", vzpon na Štrpske pleso, nato nazaj, in nočišče v Horny Strahovec.. na kratko, dejansko pomeni vzpon iz 900 na 1600, v smučarski center, in nazaj..

naslednji dan je vlkjučeval vrnitev v smeri Štrbskega plesa, mimo Popradskega plesa do Štrbskega, z "zobačko" do Štrbe, in potem direktiva do Bratislave.. nisem pa omenil, da je to območje slavnih Tater, ali po njihovo, Tatry, narodni park, kakor je naš triglavski.. že na prvi pogled so bile vidne razlike, prevladoval je macesnov gozd, česar iz Pohorja definitivno nisem vajen, iz oblik in obrisov hribov in gor sem sklepal da je to staro gorstvo, kar je bila pa tudi največja razlika.. ni bilo nazobčanih vrhov, ki bi strmeli v nebo, temveč so bila bolj nežna, zaobljena, kar vabila so po planinarjenju v tej regiji poleti za kak teden ali dva =)

no skratka, imel sem se res lepo, zahvaliti se pa moram vsem, predvsem Gabi =) djakujem!

22.september..

2011-09-23T00:30:00.000-07:00

22. september.. kaj je že to? datum korenite spremembe v mojem življenju, ki me je dokaj zaznamovala.. . ah, a kaj, ko je dejansko že eno leto okoli.. obletnica odhoda..

včeraj nisem mogel biti ravnodušen prav glede ničesar.. po pomoti sem v dvigalu pritisnil 3- moje bivše nadstropje, spomini, čustva, dobre in slabe izkušnje, to je kr privrelo na plan, spomin na čiščenje sobe, hitro pakiranje, zadnjo noč v Domu, pot na letališče z Nejo in Livijo, stresno poslavljanje, motivacijske smse, (ne moje) zaletavanje v vrata.. . blo je skoraj težje kot je bilo takrat...

živ je spomin tistega prvega pogleda na letalo, prvič dejansko poletel s "pravim" letalom, vedoč, da me ne bo doma kar nekaj časa.. tisto prestopanje, pa še nekaj smsov, klicov, učenje portugalščine na letališču v Londonu, prihod v Porto, in tam prvo srečanje s portugalsko zanesljivostjo ( je ni drugač, samo za info), spanje na letališču prestrašen in premražen..

Tisti prihod v Coimbri, prvi dan, ki je vse spremenil.. . prvih deset lepih, in tisti deseti, ta, ki mi je dal vedeti da se življenje brez mene doma odvija dalje.. - kruto, a resnično.. tam in takrat se je začelo življenje in realnost, ki je morda še danes nisem sprejel..

...sedaj je prav smešno je pogledati datume, misleč, vau, eno leto od kar sem šel, 2 mesca doma, obletnca to, obletnca ono.. . zakaj smešno? ker se ni nič spremenilo.. faks še stoji kjer je, s kolegi je kot bi me ne bilo doma za par dni, spet v ŠDV.. ampak ne vem, je to dobro ali ne.. . morda to ni več najboljša izbira zame.. ni pravega občutka, ni neke pripadnosti, vse se zdi plehko in za lase privlečeno, ne počutim se Doma!. .. morda je to 2.štuk, morda je pogrešanje 3.tjega, in moje bišve 303, občutek da je del mene še vedno ujet tam, v tistem življenju, in ne morem nadaljevati.. .

( pa še internet je obupno slab :( )

morda je le čas da počasi zapustim to hišo, ki mi je bila DOM, cele 3 leta... to move on..

.... kaj pa vem, le čas po pokazal kam, kako in kdaj..

P.S.

moja, memorialna, Bye Bye Baby

PES - Post Erazmus Sindrom

2011-08-10T05:27:00.000-07:00

Cela dva tedna sta že minila odkar se je moja izmenjava vrnila.. ob kontaktiranju kolegov po Evropi, s katerimi sem preživel čudovito, nepozabno leto slišim vedno več zgodbic o depresiji, slabi volji, pogrešanju Coimbre, etc.. .etc.. . kaj pa jaz?, si mislim.. . ne vem, zaenkrat še nič..

It is not that i dont.. sranje, navada tipkanja v angleščini..
Saj ne da ne pogrešam Coimbre, ljudi, Gabi, mesta, atmosfere, poceni in dobre hrane (ki pa, btw, sem ugotovil, da je tu doma še cenejša - ne vem zakaj sem imel predstavo da je hrana tam toliko cenejša.. . ).. no, nadaljujmo.. . saj ne, da ne pogrešam, a hkrati je to življenje doma v Sloveniji pravi oddih od tistega na Portugalskem...
a zaznamuje me tisti občutek, da sem spet v starem življenju, ne morem pomagat.. lepo je biti doma, dati na roke rokavice, furat šajtrgo, mal prej vstat, mal bolj zgodi spat, se z mamo prerekat glede hrane, atana izobraževat v delanju bedarij, uživat z bratom, roko na srce, tamali je prav odrastu, se že lahk skup s biciklom kam odpeljema, lepo je iti naokrog, pregled vse naše kraje, obiskat žlahto, ampak ni glih lepo vsakič znova razlagat kako je blo.. . saj vsi vedo, da sem šel tja z odprtim srcem, nazaj sem pač prišel kakršen sem . . pač na smrt sovražim portugalce, sploh pa italijane in špance .. . sarkastično, jih je naša mala Ljubljana polna =)

ob vsem tem erazmus še dodatno utrdi svoj stan kot nekakšno "počitniško leto".. če celo leto nisem migal, se pa zdaj začenja "pravi lajf".. .

sem pa še odprt glede vse depresije in tega sranja.. verjamem da bo ¸¸ prej ko slej.. . ne dvomim, da bodo prebedene noči, a ne samo ena, temveč mnogo, polne obujanja spominov in žalovanja za preteklim časom, ne dvomim, da bo še težko. .. je dovolj razlogov, da bi pogrešal portugalsko... ampak..

hvaležen sem za izkušnjo,ki sem jo imel, od nje sem dobil veliko, šola za življenje pravim.. . a sem tudi hvaležen da sem doma.. in kakor pravijo....

...povsod je lepo, a doma je najlepše....

utrinek iz enega zadnjih BBQ, smrk smrk :/

Aveiro - ne, ne, ni mogoče.. .

2011-06-21T20:48:00.001-07:00

Kaj ni mogoče? rentat bicikla iz centra?

-Ne, ni.. sploh ni ceste do plaže...

Pa kk da ne, mi je kolegica rekla da je rentala, pa je šla... sicer je šla mal po avtocesti ampak je rekla da se da..

-Ja, pa uni ko živijo v Aveiru, erazmus, pravijo da ni mogoče.. oni bi že vedli.. .

Mi je vseen, rentajmo pa probajmo.. .

in glej ti čudo, čist enostavno se da, navkljub vsem dvomom, do plaže je prav lepa cesta, sicer cca 10km, plus minus, ampak... ne, nikjer nismo šli po avtocesti, tud to mi je uganka kako je to uspelo moji sošolki, peljemo se po ravnini z mestnimi kolesi.. aja, morda ni mogoče, ker V PISARNI PRAVI DA NI MOGOČE ITI S TEMI KOLESI IZ CENTRA MESTA!!... kako ni mogoče, sam zagoniš in pelješ po cesti... pis of kajk..

in ja... šli smo v Aveiro, rentali biciklete, hop na plažo.. in nazaj..

sicer za Aveiro pravijo da so "portugalske benetke".. . ampak je zelo za lase privlečeno.. imajo dva kanala skozi mesto, čolne na motor.. ti "gondoljerji" se pa tudi trudijo bit malo bolj beneški, belo-rdeče črtaste majce.. . za moje pojme, ogabno. .benetke so samo ene, in niti tistih ne maram, kar se pa tu dogaja , je pa polomija..

sledi nekaj utrinkov tega dne. bilo je lepo.. res, prav pasalo je se sesti na bicikl, in malo goniti, čeprav je posledice možno čutiti še nekaj dni za tem.. .

A V E I R O ! ! naši "jekleni" konjički... težki so že bli tk.. . ampak.. ne vem kak čudn mehanizem, spredaj in zadaj samo en zobnik, ampak bile so prestave WTF.. =)... sm mu razlago kaj dela živinozdravnik.. pa ni verjel.. =)

na sliki je pa eden izmed znanih "failov".. tekoče stopnice v športno trgovino, portugalska verzija tega-http://www.iklyx.com/photos/only_in/only_in_america/

skupinska- moja malenkost, Hasan, Aleš- Čeh iz Aveira, Tina, Gabi in amm... Slovak iz Aveira, ups =)skrajno nemogoče si je predstavljati Joaote v gondolah, v uniformah etc.. ampak v Aveiru je to možno videt.. .

The worst ever...

2011-06-21T18:58:00.000-07:00

voila, še eno akademsko leto je okoli.. še eno leto, polno neprespanih noči.. še eno leto čakajoč na tisti navdih, da le nebi zaključeval projekt kot vedno zadnjo noč.. v petek je bila oddaja načrtov, danes oddaja maket- 1:2000, 1:200 in 1:50.. nerazumno veliko, sploh če bi lahko naredil eno 1:100 in bi bil volk sit in koza cela.

V bistvu je letošnji projekt dokaj enostaven. Community centre, družbeni center ,vključujoč vrtec, dom za upokojence, knjižnico, kantino, kuhinjo, razstavni prostor, pralnico, parkirni prostor, avditorium in za le-tega potrebne prosto (beri mini teater) ter ureditev okolice, cca 1kmX1km. Skratka, dosti urbanizma ter tudi dela na arhitekturnem delu projekta.

Ravno zaradi tega je glavni predmet Projecto IV, medtem ko Projecto Urbano sloni na urbanistični, Construcao pa na konstrukcijski strani projekta. Vsaka čast če je kdo, ampak mislim da ni erazmus študenta ki bi opravil vse troje.. aja, u bistvu sta samo 2 izmed cca 15. Večinoma so opravljali Projecto in Construcao, jaz sem se raje odločil za kombinacijo z Projecto Urbano.

O projektu- je vkomponirav v preostalo urbanizacijo, ločen od parka s cesto, leži ob metro postaji. V pritličji razstavni prostori, kantina, kuhinja ter nekaj administracije, medtem ko je v nadstropju dom za upokojence, vrtec, večnamenske sobe in knjižnica, vključujoč zopet nekaj adminstracije. Avditorij je stavba ločena od glavnega dela, saj se po uporabnosti, ter tudi programsko dosti razlikuje. Streha civic centra je zelena, pohodna, ampak pohodna bolj kot ne samo za vzdrževanje, medtem ko je streha avditorija iz pločevine.

Sami načrti so bili zahtevani v 1:2000 kot urbanizem , 1:200 kot projekt, detajl projekta v 1:100- stavba z opremo, ter detajl prerez v 1:50 z posameznimi detajli v 1:5.. . toliko dela kot je bilo s tem, že dolgo ni bilo.. .

zakaj "worst ever" ? - dosti sem se naučil ob tem, prav čutim, da sem delal stvari ki jih nikoli nisem- ponavadi je zmanjkalo časa za kvalitetno zrisati fasade, ali detajle.. tukaj, sem nekako naredit... ampak ob vsem tem, vidim, da je še gora stvari ki sem jih pozabil, zato se pač tudi mal slabše počutim.. lahko bi bilo veliko boljše, veliko.. . . in tk, na štiri oči, med menoj in vami.. projekt je do k****.. . tudi posledica ne-maranja profesorice domnevam...

spodaj:

-slika makete 1:200

-slika makete 1:2000

-prvo nadstropje

-detajl urbanizma

-prerezi

vprašanja?

Barna

2011-06-20T15:58:00.000-07:00

B A R C E L O N A

(Sagrada Familia)

Ker sem pač nekako bil v okolici, sem pa skočil še sem, v Barcelono, ali v "Barno" , kot ji pravijo domačini, ime "Barca" se nanaša izključno in samo na nogometni klub- sem bil ostro opozorjen glede tega.

Barcelona ima sloves drugega največjega španskega mesta, prestolnico pokrajine Katalunije in še in še... Tam sem se nahajal med 19 in 23. majem, plan je bil uživati v radostih couchsurfinga a zadovoljil sem se z najcenejšim hostlom v Barceloni, 12€ na noč... . . nivo le-tega je bil temu primeren =/ (beri med vrsticami- "češko").. seveda se je tudi pazilo na finance, ki ob (že rdečih številkah) rahlo skrbijo- skupaj cca 110€- 24 letalo, 39 hostel, javni prevoz, hrana in vstopnine cca 45€,vključujoč prevoz do letališča v Portu in malo bogastvo na karticah.

Detajlov mesta seveda ni smiselno naštevati, vse je na Wikipediji, googlu in še kje, marsikdo je že bil tam, tako da ve o čem govorim.

Staro mesto- nič posebnega, kot skoraj vsako drugo špansko, portugalsko, italijansko srednejveško mesto- striktni ozek center, z seveda, miljon "unique" stavbami, ful posebnimi za mesto.. . svašta, nč posebnega.... spomnim se ga po vonju scanja, ki je bil v vsaki stranski ulici.. načeloma pa dokaj čisto.... Za turiste zelo hvalijo "La Rambo".. ki pa ni v bistvu nič drugega kot ena osrednja promenada s pešpotjo na sredini in - ugibaj kaj še- miljon štantov za zapravlat dnar.. Praca Republica in Praca Espanha, vsaka po svoje zanimivi ampak tudi nič posebnega.. . morda je potrebno omeniti še hrib na zahodu centra, z Olimpijsko vasjo iz 92-tega in vsem vključujoč.. dobri razgledi, lepe stavbe. . in prelep razgled iz vrha trdnjave.... .

so stvari ki so se mi zatisnile v oči.. . ta "dildo", kot mu pravijo, stavba za katero pravijo da je celo bila zgrajena pred "dildom" v Londonu.. Agbar Tower, Barcelona skyscraper

Jean Nouvel Architects

... ter seveda, Gaudi.. poleg Sagrade Familie, je Barcelona polna Gaudija... na sliki je "Casa Mila".. imam resen občutek da so zaradi njega vsi njegovi "konkurenti" prikrajšani.. vse kar ljudje poznamo je Gaudi, ampak je ogromno dobre arhitekture, tako moderne kot tudi iz Gaudijeve dobe.. je pa tudi zelo veliko posnemovalcev, kar pa po nekaj dneh hoje po mestu zna močno najedati.. ( prva slika, Sagrada Familia, seveda Gaudi, bržkone najbolj znana stvar iz Barne)

...pogled iz parka Güell.. sam park resnično ni nič posebnega sam po sebi, edino kar je vredno je razgled iz vrha hriba.. . ta fotografija je posneta iz "sredine" parka, iz majhnega umetnega trga v parku, praca guell...

.. in ta iz hriba nad parkom.. . bil je lep sončni zahod. oblegana destinacija... žal mi je da sem imel zaplet z fotografijami in jih manjka cca 75%

in še ena izmed dobrih stvari, Barcelona mi je bila dobra referenca za moj projekt... soočal sem se z mnogimi problemi, in ni težko najti dobrih praktičnih rešitev.. . priznam, sem ukradel idejo ali dve, tudi tole iz slike =)...

skratka, Barcelona mi je bila zelo všeč... toplo priporočam.. presenečen sem bil le nad soncem, zaradi tega sem skoraj dobil sončarico, sledilo je močno izogibanje soncu cele 4 dni.. vem da še bom šel, če drugega ne, vsaj da pregledam stvari še enkrat in upam, da obdržim fotke =)

Madrid- Couchsurfing experience

2011-05-24T16:57:00.000-07:00

Dne 19.4. 2011 sem se z dvema prijateljicama iz Erazmusa, iz Coimbre, slovenko in slovankinjo, odpravil na enotedensko potovanje v Madrid. Madrid, kot samo mesto, je fascinantno.. lahko se pohvali z velikim številom parkov, ogromno zelenih površinh, dejansko je drugo mesto ( za Tokiom) na svetu po velikosti zelene površine na prebivalca. Je dejansko moderno mesto, mesto ki živi, vedno v gibanju, kaj manj pač ne pričakujemo od njega.

Kakor je v nekaterih mest

ih zmeda, je tukaj dokaj red.

Metro linije prepletajo celotno mesto, posebej pokrito je mestno jedro in predvsem finančna središča. Samo območje

eje razdeljeno v nekaj con, od katerih je mesto ena zase, oredmestja in letališča pa svoje. V poduk, najbolj se (vedno in povsod po mojih izkušnjah) splača kupiti karto z 10 vožnjami- vsaj polovico cene na vožnjo v primerjavi z karto za enkratno uporabo.

Mesto je zanimivo tako glede moredne arhitekture, urbanizma, kot starega centra- presenetilo me je, da je po večini čisto in zračno, brez nadležnih vonjev, ki jih človek ponavadi pričakuje ( po domače - po scanju), čeprav je speljan promet skozi večino starega dela mesta. Veliko muzejev je zastonj, morda ne ravno Picasso, ampak znamenito sliko Goye si lahko ogleda vsak! Če si bom pa zapomnil madrid po čem, je pa to po Torre de Europa ( tapoševna sotlpa), BBVA HQ-metal črna in tisti tip brez glave- name so naredli največji vtis =)

Ker smo pač ostali v mestu cel teden, je bil problem nastanitve. Tokrat sem poiskusil prvič v mojem življenju couchsurfing- kaj je to ? princip tega je čisto enostaven, ljudje z željo in možnostjo (kavč,postelja) oddajo to posteljo ali kavč popotnikom, ki pač jih potem koristijo. Ob tem ne gre mimo druženja, spoznavanja kultur in navad, kar je pa res tapravi, globji pomen couchsurfinga. Ampak večinoma je odvisno od sreče- dober couchsurfer, dobra izkušnja, slab, zelo slaba izkušnja.

Prvi dan Madrida sem stanoval pri študentu iz Srbije, Damirju.. Tip je faca, najprej je bilo mal straha in plašnosti, angleško ali srbsko, ampak po nekaj izjeclanih stavkih sma se privadila na zmes srbščine in slovešnčine, z res angleščino, če so stvari šle po gobe. Imel sem dobro stanovanje, v eni lepši četri Madrida, kakor tudi družbo.

Po tem, drugi in do petega dne, skoraj do konca, sem stanoval pri američanu, Kennethu. Človek slovi kot eden izmet tistih z mnogimi referencami za popotnike, pri njem se vsak teden gosti vsaj nekaj ljudi, vedno je zaseden. Sicer sem prebral, da je paprimer, gey etc, in živi s svojim sinom, a si s tem nisem ubadal glave. Stvari so postale pestre, ko so šle čez mejo, naprimer nagi sprehodi po stanovanju, konkretne debate o fantih in puncah (med samimi tipi) pri mizi, etc, stvari ki ti poberejo apetit brez vsakih problemov.

Da pač couchsurfing ni samo jemanje, je logična ne

kaka protiusluga- ponavadi se to kaže skozi večerjo ali kakšno majhno uslugo- seveda, skuhal sem korenčkovo juho in paradižnikovo-tunino pašto.. seveda jim je bilo všeč... . . . da pa me je blo strah, sma bila pri mizi samo 2.5 osebka,ki sta preferirala ženske nad moškimi.. .

morda se mi kot zaprtemu konzervativnemu nacionalističnemu slovencu to zdijo čudne stvari, res, zelo čudne, ampak sem se nekako privaril na to, saj češ, podarjenemu konju se ne gleda v zobe. Bili so čudni dnevi, recimo ko sta oba preživela cel dan za računalnikom, tihi dnevi, ko mi je sam rekel, da se ga raje izogibam etc. etc... če ne preživiš časa z gostitelji, nekako nekak ni vredu... Nekako sem ju sprejel kakršna sta, in živel z njima. A globoko v sebi sem hotel stran, čimprej stran... . ..

In nato, sem zadnji dan, se preselil k Luccu in Danielu, italijanu in kolumbijcu?... predvsem zato, da sem bil z prijatli, in tudi, ker je bilo pol ure bližje letališču.. kdor me pozna, ve da mi je spanec pomemben...

tukaj nisem opisal vseh težav, nezgod prigod in slabih izkušenj z couchsurfingom. bilo je zanimivo, polno svojevrstnih izzivov in "preglavic".. za to izkušnjo sem vesel, in jo nameravam v čim večji meri ponoviti... vsaj takšen je plan, ponavadi je potrebno se kar dosti prej rezervirati in postoriti kja glede tega.. vsaj mesec po izkušnjah sodeč, ali pa pošiljati vabila kot nor.. =)

2011-04-18T20:30:00.000-07:00

vreme v Coimbri zna bit dost monotoon.. sploh sedaj, klasika, med 25 in 30 stopinjami, na vsake kvatra kratka ohladitev na 20, na vsake kvatre od kvatrov, pa celo malo deža.. nocoj, je deževalo.. . hud naliv, zalilo vse ulice, seveda nimajo odvodnavanja, portugalci pač.. . in se mi je zdelo vredno poslikat =)

voila

2011-04-06T06:24:00.000-07:00

po dnevu v šoli paše kak vic..

...malo za šalo, malo za res.. na žalost je (ponavadi) vse res..

Sabado, no dia 2 de abril..

2011-04-04T16:51:00.000-07:00

Sabado, no dia 2 de abril.. čas za roštilj, barbeque ali žar... ideja za to je padla po kriznem sestanku v naši hiši, ne, ni vse rožnato, odnosi se krhajo.. ker pa ponavad hrana pomaga, sm predlagal, da naredmo roštilj za vse , v soboto, še predn oddide Elly, naša nizozemka, moj "balcon-ally".. . imela sma skupni balkon. zdaj pa hočejo njeno sobo preuredit v dnevno, kar se mi pa ne zdi prav.. sploh pa ne, ker so cel cajt ene in iste 3 babe na kupu.. no, pa preglejmo kaj se je dogajalo..

"my weapon of choice"- čevapčiči, seveda.. . za razliko od mene in dveh italijank iz Udin (Videm- še vedno jih prepričujem da je Trst še itak zdaj naš, Udine so pa itak pol balkana, torej sLOVEnije, če poznajo čevape- nista navdušeni) , nihče ni vedel kaj to čudo je...

šel sem v trgovino, nabavil in pripravil maso, na koncu sem imel 1.5 kg čevapov in 0.5 kg perutničk (6).. . to smo prispevali štirje, vsi ostali so imeli neizvirne ideje, ala kurja prsa, popečeni kruhki, etc.. .hvalabogu ni kdo kake zelenjave prnesu, ker če ne bi ga kot grilmaster bil prisiljen odstaniti z zelenjavo vred.. na balkan roštilju ni zelenjave!

ko sem končal s peko, je že bila noč.. uživali smo še v topli hrani (čevapčičih) ter ostalih ostankih, ala piščančje meso in neka solata.. fuj.. takrat so se začeli pogovori. . nemka,poljakinja,franzocinja,italijanja( slovenka) ter jaz... Elly je prihajala in odhajala, ker je pakirala za odhod.. . u bistvu je šlo vse vredu, dokler niso babe začele imet svojo debato o nekem filmu in so naju (slovenca) namenoma ignorirale.. damn, takrat sm začel slikat, več veselja v slikcah kot v poslušanju slabe angleščine z zlajnasto tematiko.. . damn!

prav zato ni slik ljudi, temveč poskus zajeti čimveč različnih svetlobnih efektov.. .

.. izmed vseh mi je bil najbolj všeč kozarček pred mano ...

ugotovitev - neumni ljudje so povsod.. . lahk jih sam ignoriraš in slikaš kozarce

ugotovitev #2 - definitivno ponovim roštilj!

Erazmus-realnost ali utopija

2011-04-02T16:28:00.000-07:00

Ura je 00:28... po napornem tednu je končno malo časa, da si ga vzamem sam malo zase.. res sam, sam z mojimi mislimi, tišino in samoto, kakor mi prija... čas da se stvari zbistrijo.. .

Človek, ki se odloči za odhod na Erazmus, sploh za celo leto, mora imeti neka pričakovanja. tudi jaz, kakor vsi ostali.. Nove izkušnje, nov svet, novo to, novo ono... teh besed je bilo dosti, tako od ljudi ki so morda vedeli kaj me čaka, kakor od naključnih sogovornikov s katerimi je stekel pogovor.. morda so mislili nov svet, nova dežela, novi načini dela, življenja in uživanja le tega? Morda.. Morda samo eno leto oddiha od napornega življenja na FA v ljubljani.. .? . Morda..

..pobuda za pisanje tega sestavka leži v pozivedovanju kolega arhitekta o erazmusu v Coimbri.. . .. iz tega ideja, da na čimbolj realen način predstavim svoje izkušnje in pričakovanja...

A, kakor sem ugotovil, realnost ni tako lepa kot se sliši... človek tukaj se znajde kar hitro sredi problemov, sploh če ima željo dejansko nekaj narediti sam s sabo... Ljubljano sem zapustil dejansko v želji ustvariti nekaj v tem letu, nisem imel pričakovanj, da bo življenje študenta arhitekture, čeprav na izenjavi, kar naenkrat postalo nepričakovano lahko.. Iz mojega "learning agreementa" sem kar hitro moral črtati nekaj predmetov.. nekaj jih ni bilo, ker pač ni bilo dovolj zainteresiranih, nekateri so dejansko postali nemogoči, saj brez znanja portugalščine ni mogoče slediti tudi po 4 uram predavanj in po tem pisati še poročilo le-teh.. nekateri predmeti pa kaj hitro odpadejo po ugotovitvi realnega stanja.. Tako se je moj "sporazum o šolanju" vsaj v 50% spremenil, enaki so ostali le glavni trije, projektiranje, konstrukcije in en urbanizem, ter izbirni predmet.. vsak kaj hitro vidi, da iz te moke ne bo kruha, s tem se bo težko naredilo letnik doma in napredovalo v petega.. =)

bila so mala pričakovanja glede dela.. češ, erazmus, univerzalni erazmus za ne-delo plus seveda, najpomembnejši, eu nao falo portugues.. tako je palilo nekaj časa, natančneje, do januarja.. kar pomeni, 4 meseci uživancije.. priznam, so bili lepi, dosti potovanjev in spoznavanja novih ljudi.. ..a prej ko slej se občutek slabe vesti začne kopičiti, in kaj hitro iz majhnega grenkega semena globoko nekje v globinah zavesti zraste gromozanski sram in jeza sam nase, začetek zavedanja se, kako lena rit lahko postaneš tukaj.. no, med nami, na 4 oči, nič kar se mi morda ne bi zgodilo v ljubljani.. po dejanskem lotevanju projekta, in sedaj, mislim da tudi nekako vidnem napredku v delu samem, nastane drug problem- kot erazmus študent, imaš lahko a) problem, ker pač učitelj ne govori angleško.. ampak k sreči moja portugalščina začenja laufat (enaka zgodbo kot z projektiranjem, počasno paljenje, pozen začetek.. ampak sedaj gre) ali pa b) te pač profesor ne mara.. .

... mislim da je najenostavneje opisati situacijo, ki jo izkušam vsaki teden, kot res bedna... mentorica, majhna, suha, agresivna, je vedno bolj kot v samo arhitekturo, kompozicijo in razporeditev zainteresirana v konstrukcijo objekta, grafiko načrtov-čeprav gre morda za prve korekture (kar nobenemu ni jasno zakaj se daje tak poudarek na grafiki tako na začetku) in same napake načrte.. nekaj primerov...

... pridem na korekture.. ženska: yes, yes, i understand your idea.. but what is this line here? bila je črta, neki skriti layer ki se je nekako skril, zloba zlobna, in jo nisem videl prej kot po printanju.. . črta res, čist izven konteksta.. ji razložm da je napaka printanja, in češ, namignem, da grema naprej s korekturami.. . potem sledilo nekaj o mojih načrtih, študentu prvega letnika in sposobnistih.. ugibajte povezavo..

.... pridem na korekture.. doma narišem parkirno garažo kot smo jo delali v ljubljani v biroju lansko leto- 2.5 širine X 3 plus 0.5 za steber, vse skupaj na 8X8 mreži.. . ženska seveda, ne verjame meram, ne verjame da je to dejansko kot je, ter je zahtevala da ji naslednjič prinesem kotiran cel načrt.. v 1 :200..

... . pridem na korekture.. urbanistični del projekta zavzema park.. v parku postavim nekaj igrišč- natančneje igrišče za nogomet ter dva za košarko.. mere vzamem iz Neufarta, priročnika za arhitekte,3izdaja v angleščini, stran 500/638.. . igrišče je za 5+1 ekipo.. . razložm situacijo, malo nogometno igrišče v parku.. . pogled, dolga tišina.. in vpršaanje zakaj je tako manjši kot pa sosednje igrišče (na stadionu-mestni stadion za nekaj 10 tisoč ljudi).. . niti dolga razlaga zakaj hočem manjše igrišče, kaj pomeni manj igralcev-manjše igrišče ni pripomglo.. . hotela je meti stran iz neuferta, ker mi ni verjela da je lahko igrišče za nogomet tako majhno.. . krneki

... vprašanje na korekturah.. imam lahko odprt avditorij, ki deluje kot nekakšna "praca" za cel civic center?.. .yes, you may.. . ok, domneval sem da lahko.. ampak naslednji teden ni hotela nič slišat o tem, s tem da je zanikala svoj odgovor..

... imamo lahko podzemni metro?... lahko, če imate dober razlog.. naredim podzemni metro- zakaj je podzemni, če smo pa izrecno prepovedali..

... zadnjič se je na korekturah dejansko ustavila pri moji prvi od treh A1 pol, ker ji ni bla všeč grafika in je na enem zidu manjkal hatch.. 2. in 3.jega niti pogledala ni.. . ustavila se je, začela pridigat nekaj o konstrukciji, izvedbi, moji površnosti, načinu risanja....... ni ji bilo všeč kako sem rezal stopnice na višini enega metra-poševno- edino kakor sem videl v življenju.. . imela je srečo da me je dajala utrujenost in je nisem vrgel skozi okno... celotna učilnica je samo zrla in obnemela... damn, i hate that bitch.. . =/

to je moja mentrica, profesorca za projektiranje.. na žalost sem imel nesrečo in prišel pod "njeno varstvo":. . sem slišal podobno že od starejših portugalcev in tudi drugi erazmusi jo ne marajo.. ona pa nas dejansko sovraži..

kratek rek, ki kroži med nami.. "she doesnt like anyone, but hates erazmus"

da pa ne bom jokal, bom pa dodal, da recimo pri drugih predmetih pogosto naletim na prijazn sprejem in dober profesor-študent odnos... nekateri, recimo prof za urbanizem, lahko dosti nudijo, dobre poglede na sam projekt ter probleme, ki prihajajo tem.. radi razložij, poeonstavijo,etc.. sploh ker vedo da sem erazmus.. ni sicer to, da bi sproti prevajali, ampak dostikrat vprašajo, če razumeš "tu perceboš" =) ha ha, če ne gre si pomagajo s "tolmači", etc etc.. . brez jezikovne težave bi bilo res dobro povsod..

tako, kakor kaže.. na korekturah sem morda dobil en kratek sestanek o sami arhitekturi do sedaj, vse ostalo je "construction talk".. . =/ ... priznam da sem bil len, ampak tudi trud ne premaga njene prepričanosti da more zatreti malega človeka iz vzhoda!

... kar se tiče dela, dragi arhitekti, ne pričakujte preveč.. ne nudijo veliko, u bistvu ni težko, ampak nihče nič ne pove.. tudi portugalci majo isti problem.. .celoten sistem je še bolj zmeden kot pri nas.. .

če odhaja kdo za celo leto, naj raje ne računa na letnik da ne bo potem hude krvi... kar se pa življenja tiče, pa veste moj odgovor.. čudovita izkušnja, predvsem dobra šola za živlenje!...

... realnost, ali utopija?

Carrot soup

2011-03-13T05:44:00.001-07:00

Ingredients

-oil (2 spoons)

-flour (2 spoons)

-carrot (1x)

-parsley ((pt. salsa) a bit )

- "knorr box"

- 1/2 dcl milk (or by taste)

HOW TO PREPARE IT?

Put 2 spoons of oil in the pot ( to cover the bottom of it ). When bubles start forming on the spoon (it has to be wooden spoon, i always cook with a wooden one.. ), add 2 spoons of flour ( the mixture has to become smooth ). Cook the flour until it becomes light brown. Meanwhile, scrub in the carrot. Throw it on the light gray flour and roast it a bit. Pour COLD water on everythi

ng- so you prevent forming of small flour balls. Add one "knorr cube", when it starts boiling, add parsley, mkarone, milk, you can improve the tast by adding sweet cream, a piece of cheese...

All is in love and experiences =)

this recipe has been copied and translated from a sheet of paper, pasted bellow. . i was looking at it for quite some time ( 6 months, since i left Slovenia in Septembre), just didnt think the time was right.. . after all, thank YOU, NC =) the soup is simple to make and my flatmates love it =)

če pa še kdo hoče slovenski prevod, mu pa rad pomagam...

WHAT HAVE I LEAERNED DURING MY 9 DAYS AT HOME?

2011-02-25T16:03:00.000-08:00

> about myself.that I am not too old to learn sth new...

> that sometimes all you need is a long rest from everything, seeing things in different ways, seing the tragedy, irony and the beauty of it

> that many times you get a nice word, gesture and a big favour from people you would expect that the least from.... every friendship has its ups and downs..

> that I am still the same lost person as I was... of course, writting this, i remembered i forgot to buy some things..

> that in fact, i have been staying in Portugal for 6 months allready- anniversary, 22.9.2010-22.2.2011

> that also slovenian women can be beautiful.. šala mala, vedno ste luštne =)

> that some people with mutual history can only be brought together by a friend`s funeral.. sad but true

> that i regret not knowing some people (ex-classmates) good enough when i had the chance.. in fact, they can be pretty cool...

> that, if I want to take part in Lisbon marathon, all I need is a small miracle... =/

> that I can be a lot better person than i thought and at the same time a lot worse that i could ever imagined... shit happends..

> that maybe, in the end, I dont want to become an architect.. . maybe all i want to become is a policeman on a motorbike, or motorbike- medic... .

> that i definitly like valencia and that definitly dislike Calatrava`s "city of art and sciences".. .

> ....but, that i like his bridges!

> that Calatrava is a "sold soul"... . he is mentioned everywhere, even street is named after him..

> that you can meet slovenians everywhere you go, literally!!

> that Slovenians are the most cool nation!

> that being a snowboarder is cool and snowboarding can be full cool, specially if you know how to do it!

> that is definitlly in my TOP3 list of my favourite things I miss from Slovenia =/

> that every artist needs his muse... .

> .................................. i will leave this one blank...

> that, in fact, homosexuals arent bad people, specially if you know some of them personally.. - changing my opinion..

>..and that Slovenia is a bit conservative about it.. .=/

> that being single and grow a bit personally (on the inside) is in fact not such a bad thing afterall.. .

> that I am propably not rasist if I say, that spanish really suck at english =)

//copied and translated from notes, taken at Valencia airport,24.2. 2011 //

Nazare

2011-01-26T00:46:00.000-08:00

končuje se izpitno obdobje, oz vsaj naj bi se, in začelo se je obdobje "vikend tripov " po Portugalski.

Nazare-nekoč idilično pristaniško mestece, majhno, domače, je dobesedno ubilo samega sebe. Z navalom turistov se je mesto od 50-60-ih let konstantno širilo, in požiralo tisto, kar je bil najlepše- požiralo samega sebe, svoj bit. Tako da danes sprehod po glavni promenadi ni nič presenetljivega, staro jedo je le še eno v vrsti katerih sem videl ( so videli tudi ostali), na vsakem vogalu prodajalci, turbo-turizem,etc.. .Če je bilo to nekoč res najbolj tipično primorsko mesto, to danes ni. Od prodajalk rib, ki so tipične za ta del, so ostale samo prodajalke poceni kičastih turističnih predmetov. Mesto je izgubilo svoj čar. Je pa toliko bolj zanimiv sam vzpon na klif, 100 metrov nad obalnim delom mesta. Staro mesto, Sitio, se je po legendi razvilo na klifu. Po legendin aj bi vitez iz 12.stoletja lovil srno na vrh klifa. Srna je skočila v neznano, beri prepad, medtem ko je njega rešil preblisk , Nossa Senhora da Nazare. Po tem je ustanovil mesto njej v čast, Nazare,s svojim položajem je pa bilo tudi varno pred pirati.

Erazmus - Trip To Lousa

2010-12-17T15:17:00.000-08:00

6.11. sem bil povabljen na majhen pohod do bližnjih hribov, v okolici Louse.. hrib z imenom Serra de Lousa, visok nekaj čez 1000 metrov, je padel.. za njihovo pokrajino je takšen hrib že kar spoštovanja vreden- ne pozabimo, Portualska je pretežno ravninska, nizka dežela, s hribovitim delom na severu..

Bili smo 4- moja malenkost v družbi dveh študentk iz Slovaške, Klare in Zuzane, ter čehinje, Štjepanke. Avtobusna vožnja do Lousa, potem pa v hribe nad mestom, sprehod med vetrnimi elektrarnami, ter nazaj v dolino. Vzelo nam je večino dneva. Na koncu, ob štopanju ob cesti do Louse, smo srečali še domačina, ki nam je poklonil še dober kilogram kostanja. =)

Tukaj je nekaj slik, ki najbolje prikazujejo to čudovito sobotno popoldne.

english:

on the 6th of Novembre i was invited on a hyking trip to nearby hills, nearby Lousa. Hill named Serra de Lousa, a litle bit over 1000 metres high, has been conquered. When looking at their landscape, a hill of that size is quite remarkable- dont forget, Portugal is mostly flat and low lands, with more hilly part in the north of the country.

I enjoyed that day in the company of two slowak students, Klara and Zuzana, and a chezh, named Štjepanka. We took a bus ride to Lousa, then we went in the hills above town, a walk in-between the electric wind-power generators, and then back to the valley. It took us most of the day. In the end, while hitch-hyking to Lousa, we meet a local-guy, who generously gave us about a kilo of "kostanj" =)

Some pictures, showing the great saturday day

CoimbRa- mesto vzponov in padcev pt1

2010-10-17T08:18:00.000-07:00

... coming soon..

ta stavek je čakal na dopolnilo cel mesec.. a tudi to ima svoje razloge

odločil sem se opisati moje življenje tukaj, kaj so njegove prednosti, kaj so njegove slabosti. Obojega je dovolj, vsak zase se pa lahko odloči, ali bi mu prijalo ali ne... minila sta več kot 2 mesca mojega bivanja tukaj, tako da mislm, da je res zadnji čas da se malo skoncentriram na to temo..

Povprečen bioritem tukaj nima s slovenskim nič skupnega- če se v sloveniji prakticira vstati zgodaj, odditi v službo , priti domov popoldne , preživeti dan z družino, in potem zvečer v posteljo, ali za študente, vstati, iti na faks, študirati, mal oddiha, potem pa spat... no.. . recimo, da sem imel tudi z navajanjem na to stvar nekaj problemov.

Kaj hitro sem ugotovil, da tukaj nimajo akademskih 15.. . bolj, pol ure.. pri nekaterih predmetih, tudi če pridem 2 uri po uradnem začetku, včasih še vedno čakam da se profesor prikobaca do nas- primer -projektiranje-.. . . zamude so del življenja, nihče se ne obremenjuje če pač malo čaka... blagajničarka se ne obremenjuje, tudi če dela sama, in je v vrsti 10 ljudi, ona si bo vzela čas za vse.. . boli njo đoko, bi lahko rekli.. na cesti, če se kdo ustavi sredi ulice in totalno blokira promet v vse smeri, kar ni tako nenavadno, se nihče ne razburja.. navajeni so tega, to je del življenja.. tako da, točnost, je stvar, ki je ne poznajo.. v bistvu, na moj prvi dan bivanja, sem slišal komentar kolega.. :"if the Germans are one extreme in punctuality in Europe.. well.. let`s say that the Portuguese are the other extreme.. " .. . (če so Nemci en ekstrem v točnosti, potem so Portugalci drug). ...

Tudi dan ima svoje zakone- zjutraj je ponavadi 3-4 ure dela, za vse, fakultete, službe, razen supermarkete in nekatere trgovine, potem je od 13-14 skoraj obvezna ura za kosilo, in seveda malo počitka, stvari se pa nadaljujejo od 14ure dalje pozno v noč- nakupovalni center je odprt do polnoči, vse dni v tednu, tudi na večino državnih in cerkvenih praznikov- u bistvu, ga še nisem našel zaprtega... toliko o turbo kapitalizmu bi lahko rekli... Tako da je zelo verjetno, da boš kot študent arhitekture v Coimbri preživel ves dan na faksu, od 9 - 20, vmes z eno uro za malico, in ob tem sami tratil čas, saj se večinoma samo čaka..

Zvečer, je skoraj obvezna velika večerja.. in ponavadi to ne pred 10. uro zvečer.. po tej večerji, se pa seveda gre zabavat v center, kjer so vsi lokali, diskoteke, bari etc.. tako se dan zavleče v večer, večer v noč, noč v jutro, in nič ni nenavadnega, če nekdo pride iz zabave ob osmih ali devetih zjutraj..

moram priznati, da se zelo počasi asimiliram kar se bioritma tiče. predvsem prehrambenih navad in obedovanja pozno zvečer..

CoimbRa

2010-10-02T02:52:00.001-07:00

Coimbra je malo mesto v osrčju Portugalske. Nahaja se približno 120 km južno od Porta ter 190 km severno od Lizbone. Ima približno 100 tisoč prebivalcev in je zelo primerljivo z Ljubljano - mesto je majhno, domače, vsak pozna vsakogar. Čeprav je bila v srednjem veku prestolnica Portugalske, je bolj znana po svoji univerzi - ustanovljeni leta 1290, tako je ena najstarejših na svetu in najstarejša v portugalsko-govorečem-delu sveta.Leži na ostankih rimskega mesta Aeminium, od katerega sta vidna predvsem dobro viden aqvedukt in kripta- akvedukt je še danes viden kot eden najznačilnejših podob mesta. Značilna je predvsem umestitev univerze na grič, ki gleda na mesto- tako je to središče vidno od koderkoli.

Samo mesto leži ob reki Mondego, nekako velikosti Drave v Mariboru, 40 km vzhodno od njenega izliva v Atlantik, v mestu Figueira de Foz. Vzhodno od regije se razprostirajo hribi in celo 2 gori, Lousa in Penacova, ter vasice ob španski meji.

Samo mesto, gledano iz mojega trenutnega stanovanja, zelo spominja na kakšno malo pozabljeno mestece- če ignoriram 2 ali 3 stanovanjske bloke malo iz centra- majhne hiše se stiskajo ob

ulicah, ustvarjajo svojen otranje atrije, večji park, ki se razprostrira čez trg Praca de Republika še malo navzdol do avenije, pogled na Polo I, enega izmed campusov univerze- tam je tudi moja fakulteta, rimski akvedukt, ki navidezno povezuje univerzo in zapor!-zapor je sredi mesta, u bistvu najlepša stavba v mestu kolikor jaz vidim- ter v ozadju gričevje na drugi strani reki,kjer kakor zgleda, biva višji sloj, ter čisto v ozadju, že komaj na robu zaznavnega, oddaljeno hribovje z nečim, kar mislim da so vertnice, čez cel greben. Pogled na vse to je ponoči res lep, vse je v soju uličnih svetilk in skoraj orientacija je skoraj tako enostavna kot podnevi.

Kot sem dejal, je univerza razprostrta po mestu v treh kampusih- od Polo I do III... Polo I je u bistvu glavna stvar kar se tiče univerze, tukaj jih je največ in tudi najpomembnejše so- arhitektura, medicina, fizika, faculdade de letres- nekako podobno naši Filozofski fakulteti, univerzitetna knjižnica, cerkev. Naša fakulteta, fakulteta za arhitekturo, je bila v preteklosti bolnišnica, posledično je imela kapelol, ki jo sedaj tudi uporabljamo za predavanja.

Portugalci se imajo za zaprto družbo, a sami mi niso dali tega občutka- vsi so me sprejeli z odprtimi rokami, ponujajoč vsakršno pomoč, ki bi jo potreboval, prav tako so me presenetili s svojim znanjem angleščine- ker je to dejansko "mesto študentov", v katerem so študenti precej močna veja družbe, jih večina govori vsaj solidno, če ne tekoče, angleško. S sporazumevanje do sedaj ni bilo težav, pospešeno se poskušam učiti portugalsko,kar pa se tudi samo po sebi ni prehuda stvar. Sami portugalci smatrajo svoj jezik za enega težjih-očitno še niso slišali za slovenščino- sploh zaradi uporabe močnih R-jev, Š-jev in kombinacije le te-teh. Seveda so še drugi, ampak moje razumevanje je malo omejeno in prednjačita le-ta.

D-Day

2010-09-24T11:08:00.000-07:00

Pa je prišel, naš dolgo pričakovani dan odhoda v svet. Zadnji mesec je minil kot bi mignil, za še nekaj dni bi dal vse na svetu. ampak, časa se ne da premagati. Predvidena ura odhoda iz Ljubljane je bila okrog 11, resnici na ljubo, je bilo to zelo opitimistično. Zadnje jutro ni bilo sproščeno, polno uživanja še zadnjih trenutkov, temveč je bilo bolj pestro in napeto kot cel zadnji teden, z zadnjim pakiranjem in zadnjim čiščenjem sobe, potrebno se je bilo še izseliti. Po podpisu pogodbe in še vmesnih opravkih smo se napotili, spotoma pobrali še

spremljevalko in šli, proti Ronchi International Airport- Trst.Ne najbolj zaupani vase, smo, jaz in moji dve spremljevalki, prišli na

letališče, nekaj pred 13.uro. Let je bil predviden ob 14:30, tako da sem kar takoj oddal prtljago in se prepričal o stanju- pol urce, potem pa skozi check-in in čakat na letalo. Tiste pol ure je kar prehitro minilo in nekako mi ni bilo da bi odšel, čeprav sem vedel, da kar je je, sedaj se ne more premisliti. Po vseh ceremoniah

glede priprav na let, smo končno odšli do letala. Kar sem takrat,v sredo, doživljal, nisem še nikoli, to je bil moj prvi let z potniškim letalom. Nihče mi ni povedal kam iti, kaj storiti, niti da si sam izberem sedež... ampak na koncu je vse lepo izpadlo. Sam vzlet je bil precej nepričakovan, predvsem nisem pričakoval takšnega pospeška tako velika letala- Boeing 737-800, večina RyanAirovih letal. Let je minil mirno, ob klepetu s sosedoma, slovencema, nakar smo z eno urno zamudo pristali v Londonu- Stanstead. Presenetila me je velikost samega objekta, v primerjavi z njim je bil terminal Ronchi kot majhen skeden za letala...

Po sami dolgi hoji do "baggage pick-up-a" sem tudi tam ugotovil kako se obrniti in kaj storiti, nakar sem končno prečkal mejo in bil v Veliki Britaniji. :) Let je bil predviden šele ob 20:55, tako da sem imel cele 4 ure časa- izkoristil za malico, mini sendvič, učenje portugalščine in klepet z- ugibaj- slovencema, ki sta zaradi francoske stavke bila prisiljena priti v London.

Skozi security point ni šlo vse kot po maslu- sumljiv se jim je zdel bel prah na laptopu... skoraj sem bil obravnanavan kot možni terrorist, dobil sem pa nekaj sumljivih pogledov... dokler ni "preiskovalec" odkril da je to samo hišni prah, ki se je prilepil na ohišje. Po čakanju na razvrstitev letov na terminale smo končno dočakali, po še malo čakanja smo bili ob 20:40 že v letalu, pripravljeni na vzlet. Takrat smo žrtve stavke francoskih kontrolorjev letenja postali sami- nismo dobili "okna" za vzlet, nato je bilo predvideno ob 3:30, nakar ob 2:30, fiksno je pa postalo 23:50- sledilo je skoraj 3 ure čakanja v letalu.

Moja sotrpinka je bila Clara, portugalka, ki živi na Škotskem, vračala se je iz Berlina in pride delati v Ljubljano na Inštitut Jožef Štefan okrog prvega oktobra. Diplomantka astrofizike. Portugalska , navade, življenje, jezik, inštrukcije portugalščine, slovenija, naše navade, vse je bilo predelano, vse kar bi pripomoglo da bi tisti čas hitreje minil. K sreči smo vzleteli po urniku in ob polnoči smo že srečno krožili nad Stansteadom.

Pristanek v Portu ob 2:15. Mojega kontakta nikjer, ni bil obveščen o stavki, zato je že ob polnoči odšel. Temu je sledilo v bistvu iskanje dobrega mesta za spanje, ter sam boleč in neudoben proces stiskanja na 2 sedežih- ampak je uspelo in celo nekaj malega sem spal.

Ta kontakt, Bruno, vzdevek Lonas pomeni "zajebavanta", nekaj v tem smislu, je dejansko prišel ob 10 zjutraj. Zanimiv, prijazen dečko, arhitekt, čez 1 teden odhaja v Tokio na podiplomski študij si je zaželel še malo surfanja- in čakal sem ga še dobro uro in pol, dokler se ni nasurfal. =)

Pot nazaj je bila poučna- dobil sem mini degustacijo najpomenbnejših slaščic in hrane, kot ponosen Portugalec je na poti še vse dobro komentiral in ustvaril v meni mnenje o zgodovini in vplivu Portugalske na ves ostali svet- čeprav neznano, je veliko prinesla svetu.

V Coimbro sva prišla okrog pol 2 ure popoldne- skoraj 12 ur za predvidenim prihodom. Odložil me je pri prijatelju, Marcelu, vzdevek Piva-pomeni kraj kjer je veliko norcev, dobesedno. Ta se je izkazal za veliko boljšega kot ga opisuje vzdevek,pomagal mi je se ustaliti, iskati stvari itd. Včerajšnega dneva si res ne bi predstavljal brez njegove pomoči. -prijaviti se v univerzo, v državo, stanovanje, vse to je dejansko papirologija, ki je nujna za bivanje. In da so stvari še hujše, uradi so razprostreni čez vso mesto, ki pa ni kot Ljubljana, ravna in enostavno dostopna, mesto je zgrajeno na gričih ob reki.

Okrog 20:00 sem se dejansko vselil v stanovanje, zasedel svoje mesto na vrhu pograda, pograda, ki se ob vsakem premiku kislu oglasi. S pomočjo novega soseda usposobljen internet je bil res nagrada za cela 2 dni norenja. Soba ima pa veliko okno, od tal pa skoraj do stropa in res lep pogled na mesto.

Današnji dan ni bil nič kaj lažji, poskus spraviti stvari v red, da bodo funkcionirale in bo življenje lažje, ni lahko. Shopping, fakulteta, mednarodni odnosi, erazmus klub, itd itd.. ampak tega dneva je konec, jutr se začne pravo spoznavanje Coimbre, s skicirko, fotoaparatom in denarnico v roki.

To je bilo na kratko o mojem "novem začetku", dan D, ter tudi D-day +1&2. Ne morem pomagati, krajšanje v stilu D-Day ima zame ob tem dogodku svoj čar- pa potegnite vzporednice =)

pazi, gregor na smučkah!

2009-12-19T15:21:00.000-08:00

ta zima itak malo zamuja, v primerjavi z vsemi, ki sem jih bil vajen ko otrok.. pomnem,ko sem brez problemov smučal že v začetku decembra, 3. ali 4. je bil že ponavadi prvi dan sezona.. ampak letos neeee.. . letos sem moral čakati do 18. da so na Rogli odprli smučišče, 19. je bila prva nočna smuka, na kateri sem seveda bil..
smuka je bila čist drugačna od pričakovanj.. veter, minimalno -15, mam bolj občutek da je blo kar krepko čez 20 na momente... max 10 smučarjev z menoj in kolegom vred na smučišču, enkrat smo bili vsi skupaj celo na toplem in smo se malo nasmejali temu...
smuka je bila tako tako.. nanosi suhega, napihanega snega, ki ga je veter nanašal cel dan so bili na nek način dobri, saj je smuka po sveže napihanem snegu zame in za marsikoga nekaj najboljšega, ampak danes je mogoče blo preveč, al pa mi smučke niso šle, ker je bila smuka grozno počasna!!.. komaj da se je ustvarila taprava hitrost za resno vijuganje, pod resno mislim da maximalno izkoristiš smučko, skočiš na kakšni prelomnici in se po možnosti ne razletiš ob pristanku. kmalu sem obupal nad tem, videl da iz te muke ne bo kruha.. takrat je kolega dal briljantno izjavo, menjati opremo!.. js prvič v živlenju na bord, on po doooolgem času na smuče =).. . na bord.. z dvema levima bucoma =).. . začetki so bili klavrni.. ravno 20 metrov, padec. . .. na noge, 10 metrov.. padec.. nasvet kolega je bil, da se grema raje učiti na strmejšo progo, češ, bolj je strmo, bolj gre, lažje je regirat.. . in ja.. bordal sm 1 uro max, izkusil vse načine padanja, od padanja na tazadnjo, do pluženja z obrazom, spet do mini salte nazaj itd.. . boli me vse, še ko to pišem se premagujem da ne bi raje odnehal.. a na koncu, sem le sestavil lep levi in soliden desni zavoj!.. beat that if you can, po samo 1 uri vožnje.. dalo mi je motivacijo poskusiti nekaj novega, da sem dokazal samemu sebi, da se le lahko naučim nekaj novega, čeprav je to trda in boleča izkušnja.. morda sem pa le rabil to, da se malo odklopm od vsega, jih fašem malo, ker po pravic povedano, ne spomnem se kdaj sem se na smučkah tako poškodoval, da bi čutil posledice nekaj dni, pa ne da se hvalim kk varno smučam, vsak ki me pozna in je smučal z menoj se samo križa nad mano.. nočem se hvalit... sam res preveč divjam.. . in ja.. vse me boli.. končno ta občutek, da sm še živ... da veš, da nekje še obstaja kaka mišica, kaka kost, ker se po dolgem času lahko izda le s bolečino, fizično bolečino predvsem.. fizično bolečino, ki morda samo prekrije notranje travme, ki me koljejo na dvoje. . morda čudno, da potrebujem to, ampak.. morda sem pa le malo mazohista, ki rad muči samega sebe da pride stvari do dna in predvsem pozabi na ostale probleme ki ga tarejo =)..
ampak zakaj fizično bolečino? morda podzavestno vedenje, da se fizične poškodbe pri človeku v 20.tih letih zagotovo pozdravijo, s tem mislim zvine,modrice, zlome itd.. zagotovo pozdravijo prej kot pa kaj drugega.. !... morda je zarad tega tazadnja stvar na katero pomislim pred kako bedarijo moje lastno zdravje.. če bo šla roka, bo šla, če bo šla noga, jebiga, bom pa bergle mel.. mogoč sm pa le mal prelahkomiseln glede teh stvari.. ampak.. trenutno ne znam boljš/drugač.. .

ah, vse kar mi še fali je polizana emo čupca pa oprijete kavbolke... oh, tej bi šele palile na mene..