Sarajevo in pika.

Sarajevo. in pika.

Samo to lahko rečem po končanem izletu v Sarajevo za letošnje prvomajske. Močno pod vtisom mesta samega, ljudi, narave in njihovih zgodb. Zagotovo ena izmed destinacij, ki se me je bolj dotaknila... 

No, pa začnimo na začetku. V organizaciji PD Štajga, natančneje "Kondija" se je organiziral 3dnevni izlet v Sarajevo in njegove hribe. Stvar vredna ogleda, sploh pa zavedajoč, da je dobra družba garantirana, strokovno vodstvo, ter lokalni vodiči..  stvar, ki se jo ne sme zamuditi.  Nekaj ur vožnje po Sloveniji in Hrvaški, potem pa cijazenje čez celo Bosno do Sarajeva.

Celoten izlet je bil mišljen kot izlet po okoliških planinah, ter na koncu tudi ogled Sarajeva, Trebevič in Bjelašnico, torej dva dni hoje, en dan žvancanja po mestu,vodili so nas lokalni vodniki iz planinskega društva Zlatni Ljiljan, z zagotovilom, da ni straha za mine.

za piko na i, smo prišli še v novice  

http://www.24sata.info/vijesti/bosna-i-hercegovina/192252-planinari-iz-slovenije-odusevljeni-ljepotama-grada-i-sarajevskih-planina.html

na kratko o teh 3 dneh.. z nekaj fotkami.. . 

Po cca 10 urni vožnji so prišli do izhodišča za prvi dan - planinski dom pod Trebevičom -Napretkov Dom. Čakalo nas je 45 minut do izhodišča, potem pa smo se razdelili na dve skupini - skupina, ki je šla do vrha po navadni peš poti okoli "skalovja" ter druga skupina, ki se jo je lotila kar narvnost, po plezalni "ferati"..  cca 120m višine.  Na samem Trebeviču stoji radijski oz TV oddajnik, na njegovem pobočju pa se vijeta bob in sankaška steza, seveda, le malo uporabljeni, sedaj prepuščeni propadanju. Sam vrh gore je prekopan z vojaškimi jarki, po najbolj izpostavljenih točkah grebena.

opomin..

po grebenu prve skale, na zahodni greben, do stolpa in sestop

ekipa na vrhu ferate

Sarajevo iz Trebeviča

Vrh Trebeviča,  1627m

Po noči v res zelo urihtanem planinskem domu smo se najprej podali na ogled bivše bob steze, oz, kar je ostalo od nje, potem se zapeljali čez mesto proti Bjelašnici. Bjelašnica je bila ena izmed lokacij zimskih olimpijskih iger 1984.leta, namenjena predsvsem moškim disciplinam. Med vojno so bile naprave in hoteli večinoma uničeni, v zadnjih letih so jih obnovili, in zimski turizem je zopet v zagonu.

žalostn opomin na vojno, pokopališča posejana v mestu

Bjelašnica (2061m nvm) je najvišji vrh planine Bjelašnica, pripada Dinarskem gorstvu. Je meja med jadranskim zrakom, ki prihaja iz juga, ter kontinentalnim podnebjem, ki pripada s severa, zato so zanjo značilne hitre in ekstremne podnebne spremembe. Znana je zgodba planincev, ki jih je presenetilo vreme, zajel jih je snežni metež,nakar se je njihov pohod končal s sedmimi žrtvami,najbližja le dobrih 100m stran. Pozimi je na vrhu do 3 do 4 metre snega, naprave še obratujejo, a le do sredine pobočja..  "moška smuk proga"  in žičnica ki pride do vrha že dolgo ne obratuje več.

Večina infrastrukture na vrhu je uničena. Poleg bivšega vojaškega objekta je vse ostalo infrastruktura ZOI iz 1984 - ki pa so že kmalu po olimpijskih igrah  zaradi nevzdrževanja (ter premalo ljudi, ki bi dejansko smučali, da bi zapolnili vsa smučišča, narejena za OI, vsaj moja teorija.. ) propadla. Stavba na vrhu, "hotel", ima narejeno umetno klančine, tako da je bil štart moškega smuka v stavbi, 2 ali 3 etaže dvignjen, da so dosegli zadostvno dolžino smuka po pravilih FIS. Na vrhu je bil kratek postanek, kratka malica, potem pa sestop okrog "kotla"- v obliki podkve razporejeni steni, cca100m, ki jih lokalci uporabljajo za zimske treninge alpinistične šole.

štart smuka

tudi na vrhu niso ušli metkom

Po sestopu smo se odpelali na bližnji Igman, prizorišče nordijskih disciplin, tek na smučeh, biatlon,itd.. ter smučarski skoki. Na veliki in mali skakalnici (90 in 70m) so se tekme odvijale le v času ZOI, tista 2 ali 3 tedne, potem pa nikoli več niso bile uporabljane. Infrastruktura sama je izropana, konstrukcija pa nedotaknjena, razen kolikor jo je načel čas. Nekih omejitev ni, lahko greš kamor hočeš, tudi na vrh stolpa, le paziti moraš, da ne padeš skozi kako "bivše" okno.

prodam skakalnico, malo, nerabljeno,  testirano na olimpijsko medaljo

Ovdje bio Mrki

Po Igmanu je bila na vrsti večerja v bližnjem hotelu.. potem pa čas za "Vrelo Bosne" - izvir reke Bosne.

Tukaj je že v 19.stoletju bil oblikovanj sprehajalni park, in ni težko uganiti zakaj - sam izvir, kjer iz skale bruha reka privlači in navduši. Čeprav so slike dokaj svetle, zaradi daljšega časa osvetlitve, smo to obiskali že v močnem mraku.

4s, F9, Iso200

 Nazadnje še razpakiravanje, šprancir po Sarajevu v nočnih urah,  pivo ali dva (ali 3), spanec, ter jutranje Sarajevo!.. Obvezno Baščaršija, trg v starem delu mesta, kjer se takorekoč vse dogaja, obiskati ga mora nemara vsak turist, vodstvo naših vodnikov skozi mesto, do krščanske katedrale tudi mimo pravoslavne ter na koncu obisk mošeje. Zaključek obiska Sarajeva je bil z obiskom stolpa "Avaz twist tower" ter njegove razgledne ploščadi..  (panoramske slike so še v izdelavi).

knjižnica, med vojno totalno razsuta

... petka .. 3.5KM !!!

eden zadnjih selfijev

Baščaršija

v katedrali

v mošeji..

Avaz twist tower

.. zaprti?

Za konec se mi je ta slika zdela smiselna..  zakaj?Slišal sem veliko o Sarajevu, kako je bilo, kako se mesto sedaj obnavlja, obnaša.  Nepredstavljivo si je predstavljati, kako je bilo biti pod obleganje, tista 4 leta.. Tragedija, ki je močno zaznamovala na vsakem koraku, to je brazgotina, ki se zlepa ne bo zacelila. Še vedno, prestreljene fasade, porušeni objekti, pokopališča sredi mesta, še vedno opozarjajo na to, kaj je bilo, kaj se je zgodilo, brez pravega vzroka.. čemu?.. .  vsaj upajmo, da se kot narod čimprej poberejo na svoje noge in obnovijo svojo domovino.

Hvalažen za ta izlet, za dobro organizacijo se še enkrat zahvaljujem Kondiju!