torek, 6. maj 2014

Sarajevo in pika.

Sarajevo. in pika.


Samo to lahko rečem po končanem izletu v Sarajevo za letošnje prvomajske. Močno pod vtisom mesta samega, ljudi, narave in njihovih zgodb. Zagotovo ena izmed destinacij, ki se me je bolj dotaknila... 

No, pa začnimo na začetku. V organizaciji PD Štajga, natančneje "Kondija" se je organiziral 3dnevni izlet v Sarajevo in njegove hribe. Stvar vredna ogleda, sploh pa zavedajoč, da je dobra družba garantirana, strokovno vodstvo, ter lokalni vodiči..  stvar, ki se jo ne sme zamuditi.  Nekaj ur vožnje po Sloveniji in Hrvaški, potem pa cijazenje čez celo Bosno do Sarajeva.
Celoten izlet je bil mišljen kot izlet po okoliških planinah, ter na koncu tudi ogled Sarajeva, Trebevič in Bjelašnico, torej dva dni hoje, en dan žvancanja po mestu,vodili so nas lokalni vodniki iz planinskega društva Zlatni Ljiljan, z zagotovilom, da ni straha za mine.

za piko na i, smo prišli še v novice  




na kratko o teh 3 dneh.. z nekaj fotkami.. . 

Po cca 10 urni vožnji so prišli do izhodišča za prvi dan - planinski dom pod Trebevičom -Napretkov Dom. Čakalo nas je 45 minut do izhodišča, potem pa smo se razdelili na dve skupini - skupina, ki je šla do vrha po navadni peš poti okoli "skalovja" ter druga skupina, ki se jo je lotila kar narvnost, po plezalni "ferati"..  cca 120m višine.  Na samem Trebeviču stoji radijski oz TV oddajnik, na njegovem pobočju pa se vijeta bob in sankaška steza, seveda, le malo uporabljeni, sedaj prepuščeni propadanju. Sam vrh gore je prekopan z vojaškimi jarki, po najbolj izpostavljenih točkah grebena.
opomin..



po grebenu prve skale, na zahodni greben, do stolpa in sestop

ekipa na vrhu ferate

Sarajevo iz Trebeviča



Vrh Trebeviča,  1627m
Po noči v res zelo urihtanem planinskem domu smo se najprej podali na ogled bivše bob steze, oz, kar je ostalo od nje, potem se zapeljali čez mesto proti Bjelašnici. Bjelašnica je bila ena izmed lokacij zimskih olimpijskih iger 1984.leta, namenjena predsvsem moškim disciplinam. Med vojno so bile naprave in hoteli večinoma uničeni, v zadnjih letih so jih obnovili, in zimski turizem je zopet v zagonu.


žalostn opomin na vojno, pokopališča posejana v mestu
Bjelašnica (2061m nvm) je najvišji vrh planine Bjelašnica, pripada Dinarskem gorstvu. Je meja med jadranskim zrakom, ki prihaja iz juga, ter kontinentalnim podnebjem, ki pripada s severa, zato so zanjo značilne hitre in ekstremne podnebne spremembe. Znana je zgodba planincev, ki jih je presenetilo vreme, zajel jih je snežni metež,nakar se je njihov pohod končal s sedmimi žrtvami,najbližja le dobrih 100m stran. Pozimi je na vrhu do 3 do 4 metre snega, naprave še obratujejo, a le do sredine pobočja..  "moška smuk proga"  in žičnica ki pride do vrha že dolgo ne obratuje več.




Večina infrastrukture na vrhu je uničena. Poleg bivšega vojaškega objekta je vse ostalo infrastruktura ZOI iz 1984 - ki pa so že kmalu po olimpijskih igrah  zaradi nevzdrževanja (ter premalo ljudi, ki bi dejansko smučali, da bi zapolnili vsa smučišča, narejena za OI, vsaj moja teorija.. ) propadla. Stavba na vrhu, "hotel", ima narejeno umetno klančine, tako da je bil štart moškega smuka v stavbi, 2 ali 3 etaže dvignjen, da so dosegli zadostvno dolžino smuka po pravilih FIS. Na vrhu je bil kratek postanek, kratka malica, potem pa sestop okrog "kotla"- v obliki podkve razporejeni steni, cca100m, ki jih lokalci uporabljajo za zimske treninge alpinistične šole.

štart smuka

tudi na vrhu niso ušli metkom


Po sestopu smo se odpelali na bližnji Igman, prizorišče nordijskih disciplin, tek na smučeh, biatlon,itd.. ter smučarski skoki. Na veliki in mali skakalnici (90 in 70m) so se tekme odvijale le v času ZOI, tista 2 ali 3 tedne, potem pa nikoli več niso bile uporabljane. Infrastruktura sama je izropana, konstrukcija pa nedotaknjena, razen kolikor jo je načel čas. Nekih omejitev ni, lahko greš kamor hočeš, tudi na vrh stolpa, le paziti moraš, da ne padeš skozi kako "bivše" okno.

prodam skakalnico, malo, nerabljeno,  testirano na olimpijsko medaljo


Ovdje bio Mrki
Po Igmanu je bila na vrsti večerja v bližnjem hotelu.. potem pa čas za "Vrelo Bosne" - izvir reke Bosne.




Tukaj je že v 19.stoletju bil oblikovanj sprehajalni park, in ni težko uganiti zakaj - sam izvir, kjer iz skale bruha reka privlači in navduši. Čeprav so slike dokaj svetle, zaradi daljšega časa osvetlitve, smo to obiskali že v močnem mraku.

4s, F9, Iso200

 Nazadnje še razpakiravanje, šprancir po Sarajevu v nočnih urah,  pivo ali dva (ali 3), spanec, ter jutranje Sarajevo!.. Obvezno Baščaršija, trg v starem delu mesta, kjer se takorekoč vse dogaja, obiskati ga mora nemara vsak turist, vodstvo naših vodnikov skozi mesto, do krščanske katedrale tudi mimo pravoslavne ter na koncu obisk mošeje. Zaključek obiska Sarajeva je bil z obiskom stolpa "Avaz twist tower" ter njegove razgledne ploščadi..  (panoramske slike so še v izdelavi).








knjižnica, med vojno totalno razsuta


... petka .. 3.5KM !!!

eden zadnjih selfijev

Baščaršija

v katedrali



v mošeji..











Avaz twist tower









.. zaprti?


Za konec se mi je ta slika zdela smiselna..  zakaj?Slišal sem veliko o Sarajevu, kako je bilo, kako se mesto sedaj obnavlja, obnaša.  Nepredstavljivo si je predstavljati, kako je bilo biti pod obleganje, tista 4 leta.. Tragedija, ki je močno zaznamovala na vsakem koraku, to je brazgotina, ki se zlepa ne bo zacelila. Še vedno, prestreljene fasade, porušeni objekti, pokopališča sredi mesta, še vedno opozarjajo na to, kaj je bilo, kaj se je zgodilo, brez pravega vzroka.. čemu?.. .  vsaj upajmo, da se kot narod čimprej poberejo na svoje noge in obnovijo svojo domovino.



Hvalažen za ta izlet, za dobro organizacijo se še enkrat zahvaljujem Kondiju!

Benetke malo drugače. .

(Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto). Svetovno znano obmorsko mesto kanalov in mostov se razteza prek številnih majhnih otokov v močvirnimorski plitvini (laguni) na zahodni obali severnega dela Jadranskega morja. Laguna obsega obalo od ustja rek Pada na jugu in Piave na severu. Mesto šteje okoli 318.000 prebivalcev.

#wiki


Benetkke malo drugače.. kako in zakaj?..  v soboto 26.4. smo se skupaj z  cca 50 sotrpini našega avtobusa podali na pot proti Benetkam - ugodna ponudba, ki jo je bilo za izkoristiti. Pot nas je peljala od LJ (možen je bil tudi vstop v Celju, ampak samo navadni ljudje vstopajo v Celju, pravi frajerji se pripeljejo zjutraj v LJ in pol ure v upanju na prazen prostor na parkirišču krožijo ob petih zjutraj po "P+E Dolgi Most"...

Po hitro minljivi in udobni vožnji smo prispeli na vzhodni oz severovzhodni del beneške lagune - vkrcali smo se na barčico, in odpluli!..      

Zanimiva je bila drugačna perspektiva - nazadnje, sem se po mostu z avtobusem pripeljal na zahodno stran otoka, kjer smo parkirali, in se po "grand canale" odpeljali vzdolž celotnega glavnega otoka do razstavišč (arhitekturni bienale), ter nato pešačili nazaj celo pot do parkirišč..   čeprav je bilo morje, ni bilo občutka, da je to res otok, pravi otok, v morju.. pravem morju..  

Sedaj smo iz kopnega (beri celine) dejansko gledali proti odprtemu morju, opazovali in ugibali, kateri je pravi otok, kajti bilo jih je precej! pravo malo otočje!..  no, vsaj večina, meni je pri opazovanju malo pomagal fotoaparat =)

čez laguno, v ozadju stolpi Benetk

Benetke kot samo mesto "stojijo na vodi"..   beri, živijo z vodo, delajo z vodo, funkcionirajo. .vse je povezano z morjem, celotne infrastruktura, kakor je pri nas zemlja .. in ceste..    Skozi Benetke vodi Canal Grande- veliki kanal, ki ga povezuje, možno ga je prečiti na 4 mostivih, ter plovna pot med Benetkami in "La Guidecca",  pot za vse trajekte, ladje itd, do nedavnega so vanjospučali celo čezoceanke, jih privezali na Rialtu (glavnem sprehajališču ob vodi) in tako direktno spuščali turiste mesto... 


Benetke same živijo od turizma, v preteklosti je bila glavna dejavnost trgovina, bile so pomemben trgovrski člen v trgovanju z vzhodom, nadzorovale so jadran in vzhodno polovico sredozemlja, znane so bile po svoje steklu (Murano). Potrebno se je zavedati, da pa Benetke kot celotno mesto funkcionirajo kot skupnost več otokov - so razdrobljeni po celi laguni, marsikdaj tudi "tematsko obarvani" , s posameznimi populacija vse med 5.000 in 120.000 ljudi na otok. Večina turistov obišče glavni otok Benetk, medtem ko je večina ostalih manjših otokov večini ljudem nepoznana in skrita -tam ni vrveža ljudi in gneče, marveč je vse malo bolj "domače", prijazno..    
Na Muranu je možen ogled proizvodnje stekla, Burano je pa znan po svojih čipkah, tu se še srečajo turisti, ostalo pa. .hmm.. vsaj pomoje, ne vozijo masovno turistov na otok z bolnico, niti s pokopališčem, kopališče je najverjetneje njihova privatna stvar, nekaj je pa zapuščenih otočkov, ki jih obiščejo le najbolj zagreti avanturisti ( vsaj tako je pisalo pred kratkim v članku o dveh otokih manjših, manj znanih otokih v laguni.. )
Skupna številka turistov se pa ustavi pri 23*miljonih na leto

nekaj foto utrinkov*






pogled iz trga svetega marka
Stvar mimo katere v Benetkah ne gre, je Trg Sv. Marka - u bistvu največji oz edini res veliki javni odprti prostor v Benetkah. Vogale krasita Doževa palača - Dož je bil dosmrtni izvoljeni vodja benetk, nekako "vojvoda" v prevodu, ter zvonik, Campanile, visok 99m. Ta je bil v potresu leta 1904 podrt, po drugi vojni pa ponovno postavljen.  Trg se okrog njega ovija, zavija v notranjost otoka, oz, preko zavoja okrog stolpa ima centralni kvadratni trg stik z morjem. Na samem trgu stoji bazilika Sv. Marka, ki je pa bila prvotno namenjena kot Doževa zasebna kapela. Trg krasita še ura z 24 urno "urnico", ter najverjetneje ena dražjih kav v tem delu evrope, do 20€ za kavo (ob spremljavi žive glasbe itd..    (informacije vodičke, nismo preverjali)).






Poklic gondoljerja se prenaša iz roda v rod, iz očeta na sina, izučijo jih le peščico na leto, posebnost gondol je pa nesimetričnost- desna stran je 26cm krajša od leve. Prevoz z eno izmed teh "lepotic" po kanalih pa stane do 100€ - podatki naše vodičke



pogled iz Ponte di Rialto - most Rialto na Canal Grande - veliki kanal




ekipa v popolni zasedbi -Trg Sv Marka




Otok Murano je od glavnega otoka oddaljen nekaj kilometrov. V preteklosti je bil otok  izključno dom steklarjev - predvsem zavoljo varnosti - izoliranost, varnost v primeru požara (za ostale, češ, če je že požar, da zgori samo en otok), ter tudi zaradi lažjega nadzora nar steklarstvom - Steklo je bila ena izmed večjih skrivnosti Benetk in so na ta račun služili lepe denarce - še danes je znano steklo iz Murana.
Omogočen nam je bil kratek prikaz izdelave steklenih dekoracij- konjička, labode, vaze, steklenice, seveda pa z namenom, da bi kaj kupili =)




Otok Burano slovi po čipkah, od tu naj bi tudi izviral nek prednik naše "idrijske čipke". Raznolikost fasad se razlaga kot pomoč možem, ribičem, ki so se v temi vračali domov, ali iz ribolova, ali iz gostilne



Burano


....zakaj  Benetke  malo drugače?..   morda ker so me bolj navdušili kakšni posamezni detajli in nepomembne stvari, kot pa glavne znamenitosti (beri, vse tisto, kar se da na internetu najdit)