ponedeljek, 30. december 2013

2013 2/2 - " talena" polovica leta

Od zadnjega posta je minilo.. uf..  pol leta :O.. niti ne vem kje oz kako, ampak malo je odneslo vnemo bloganja in deljenja izkušenj z internetom (in samim sabo xD)..  --- no ja, priznam , bil sem len

no, pa začnimo.

Začelo se je z izletom v Španijo, na obisk prijateljici moje boljše polovice, Karmen.. sicer njihova stalna gostja, se vrača večkrat letno že več let, tako da sva po končani Španiji pridobila del Španije še v Slovenijo!...


Takrat je bil prišel na vrsto izlet na Veliko Planino, niti ne vem, ali sem že bil tam, ali ne.. =)

Naslednja pomembnejša stvar je bil najin izlet v Kamniške Alpe, natančneje na Brano.. ugotovila sva, da je Brana zlobna in majava, neprijazna do novincev, buuu.. zlobna :D. .
no, meni je bil izlet še kar všeč, vreme je držalo, bilo je pa tudi lepo =)




SLIKA MANJKA, =)

Tudi na Peci, po plezalni





... stvari je bilo dovolj.. od rojstnih dnevov, abrahamov, kolin, pohodov, tistih izvedenih in tistih samo zamišljenih, študentskih del, etiket, vabil, nalepk.. . to morda še pokažem..  in ja.. začel sem z delom na diplomi, GREMO NAŠI!

veliko časa je vzelo tudi iskanje novega telefona, oz kupovanje le-tega, kar pa bo povečalo pestrost slik v prihodnosti =)

Letos mislim da s silvestrovanjem na Uršlji gori ne bo nič,pač.. ni snega, naj bo to razlog =)

eto, še slikca lanjskega silvestrovanja, kot malo skomin


http://gregamatijec.blogspot.com/2013/01/silvestrovo-2012.html


pa srečno 2014  ;)

naj bo veselo, lepo, pridno in delavno (poudarjeno), predvsen pa zdravo!
če je zdravje, je vse!



četrtek, 25. julij 2013

Pod kraljestvom kralja Matjaža

Imel sem neizmerno srečo dobiti priložnost obiska rudnika svinca in cinka v mežici, natančneje, ga prekolesariti. Gre sicer za traso dolžine 5km, z višinsko razliko le 6m, vstopom na eni, ter izstopom na drugi strani hriba, natančneje, vstopom na "črnski" strani, skozi "Unionski podkop" (ne, ne Union kot pivo) ter izstopom na mežiški strani skozi Fridrihov rov. Vse skupaj, vlkjučen je bil še ogled, in dejansko zelo zanimiva razlaga (vodnik je bil tudi bivši rudar, zato je vedel o čem govori!! )..

 V zadnjem času postaja to vedno bolj popularna dejavnost med turisti, torej kolesarjenje po rudniku, saj prinaša novo in nepozabno izkušnjo za še tako zagrete kolesarje - kje ste pa že imeli možnost kolesarjenja po pravem rudniku z lučko na glavi?

Še nekaj statistike, navedene s strani našega noro dobrega vodnika, katerega imena ne poznam, saj nam je ušel preden smo se mu uspeli zahvaliti, zato ga imenujmo "Toni" - rudnik je v obdobju med svetovnima vojnama dosegel 1% svetovne proizvodnje svinca, imel je preko 300 posameznih vhodov, obsega 21 obzorij (nivojev), od katerih jih je sedaj 9 stalno pod vodo (od 12- 21 obzorja). Zadnji voziček rude so odpeljali na površje leta 1996, uradno je pa zaprt od leta 2004 ?? ..   preko 800km rovov, celotno z vsemi povezovalnimi in servisnimi pa preko 1000km! . ... nekje do 300 rudarjev naenkrat v rudniku, skupaj pa do 2000 tisoč zaposlenih. Rudnik označen kot nerentabilen že v osemdesetih, v bivši jugi, takrat se je začrtala njegova pot k koncu - razlog-  2/3 cene rude je predstavljalo odvajanje vode.

cena karte je 22€ za skupine do 5, za več pa 20€, cena in podrobne informacije na njihovi strani


nekaj foto utrinkov samo rudnika, muzej še sledi ;)


foto Andrej Javornik  oz Toni

foto Andrej Javornik

moja velika rit!

foto Andrej Javornik

 
foto Andrej Javornik


foto Andrej Javornik

foto Andrej Javornik

foto Andrej Javornik



foto Andrej Javornik


petek, 19. julij 2013

V dveh dneh 2krat! Uršlja!

V soboto je padla odločitev!  Tempiran pohod na Uršljo goro! z bratom sva se podala, gledala sva le na pot, časa fotografirati skorajda ni bilo - izhodišče na Ivarčkem jezeru, želčezarska pot, do vrha-  uspeh presenetljiv, markirano 2h45, porabila..     1:25minut, , lahko bi bilo manj, če se ne bi vmes enkrat igrala s fotoaparatom..  kot dokaz da sva bila na vrhu, služi tale fotografija =)


V nedeljo pa lep, umirjen izlet s starši in boljšo polovico. Izhodišče na Poštarskem Domu, čez Kal, markirano 2h45, ravno toliko smo porabilo. Res vesel, da se je predvsem ta pohod zgodil, in upam, da v prihodnosti starše še malo bolj navadim na hribolazenje!.. prelepo vreme je zagotovo pomagalo!
. naj poudarim.. sploh prvič na vrhu, ata in mama, pa še noge niso kaj ekstra bolele    nekaj foto utrinkov, ker je pa fotk uršlje že miljon, jih je tukaj samo nekaj, v dokaz, da smo res bili na vrhu =)

aja, na slikah zopet ni brata.. neroda ti nesrečna, ob sestopu iz uršlje v soboto se je poškodoval

 .. naslednja je Peca,morda že ta vikend ;)
to je tisto, kar da človeku motivacijo - pogled na vrh!



cerkvene miši!




seveda ne gre mimo znamenitega drevesa!


ozadje za karmen #1
ozadje za karmen #2

..naj se vidi kdo zna najbolj uživat!



ponedeljek, 24. junij 2013

Korošica 22.6. 2013

Ta vikend smo se podali na Korošico, na planino, cca 1800m  nad morjem. Dostopa je bilo cca 2h15,  s koknretno napolnjenim nahrbtnikom (cca 25kg).
Prvo pravo alpinistično plezanje zame (in za večino mojih sotečajcev pri AAO ) . Bilo nas je cca 20 tečajnikov, ter vsaj polovica inštruktorjev.    Kampiranje dobre 20 minut stran od koče, s pogledom na  Dedca. Ponoči so temperature konkretno padle,  tisti ki s(m)o bili malo nepripravljeni, smo dobršen del prebedeli =)
Sledilo je plezanje v soboto in v nedeljo, hvalabogu je vreme zdržalo, in res, nora, nepozabna izkušnja!

S soplezalko Kajo sva prvi dan pod vodstvom mentorja "Tonija" preplezala smer "Anžin-Pintar-Pristovšek", ocene VI-/V, dolžine 115m,  ter v nedeljo "pod" Janom še "LEVO SMER", ocene VI-(VI-/A1)/V, 145m. Plezanje minilo brez padcev, nekaj resnih detajlov, nova izkušnja biti dobesedno sredi stene.Hkrati mešani občutki straha in uživanja v tem (strah pred višino, preveč sem sedel na polički in gledal v dolino), a takoj ko se poženeš v steno, se to odmisli, edina misel je samo kako prijeti, kam stopiti, kako optimalno preplezati del.

Alpinistično plezanje me je sprva malo presenetilo, potem pa čisto prevzelo. Je totalno druga izkušnja kot pa športno plezalna plezališča, od čisto navadnega "frikanja", do "večraztezak" v Paklenici. Vse kar delaš, mora biti 100%, skala ni povsod 100%, kar daje vsemu še dodaten šarm. Treba je plezati "na ziher", upoštevati, da v gorah nisi sam, saj lahko sprožen kamen brez težav pod steno koga pošlje na drugi svet..


uf, in še pomembna vest..   hribi so lahko nevarni, tudi za izkušene...
 Naša grupa je  imela poškodovanca. Odpeljati so ga morali s helikopterjem.   Zvil si je gleženj med igranjem nogometa =)

ostalih poškodb pa razen kake praske ali  odrgnin ni bilo :)

Nekaj fotografij, mislim da povejo več kot pa vse besede, ki jih nisem zmožen napisati.