Cela dva tedna sta že minila odkar se je moja izmenjava vrnila.. ob kontaktiranju kolegov po Evropi, s katerimi sem preživel čudovito, nepozabno leto slišim vedno več zgodbic o depresiji, slabi volji, pogrešanju Coimbre, etc.. .etc.. . kaj pa jaz?, si mislim.. . ne vem, zaenkrat še nič..
It is not that i dont.. sranje, navada tipkanja v angleščini..
Saj ne da ne pogrešam Coimbre, ljudi, Gabi, mesta, atmosfere, poceni in dobre hrane (ki pa, btw, sem ugotovil, da je tu doma še cenejša - ne vem zakaj sem imel predstavo da je hrana tam toliko cenejša.. . ).. no, nadaljujmo.. . saj ne, da ne pogrešam, a hkrati je to življenje doma v Sloveniji pravi oddih od tistega na Portugalskem...
a zaznamuje me tisti občutek, da sem spet v starem življenju, ne morem pomagat.. lepo je biti doma, dati na roke rokavice, furat šajtrgo, mal prej vstat, mal bolj zgodi spat, se z mamo prerekat glede hrane, atana izobraževat v delanju bedarij, uživat z bratom, roko na srce, tamali je prav odrastu, se že lahk skup s biciklom kam odpeljema, lepo je iti naokrog, pregled vse naše kraje, obiskat žlahto, ampak ni glih lepo vsakič znova razlagat kako je blo.. . saj vsi vedo, da sem šel tja z odprtim srcem, nazaj sem pač prišel kakršen sem . . pač na smrt sovražim portugalce, sploh pa italijane in špance .. . sarkastično, jih je naša mala Ljubljana polna =)
ob vsem tem erazmus še dodatno utrdi svoj stan kot nekakšno "počitniško leto".. če celo leto nisem migal, se pa zdaj začenja "pravi lajf".. .
sem pa še odprt glede vse depresije in tega sranja.. verjamem da bo ¸¸ prej ko slej.. . ne dvomim, da bodo prebedene noči, a ne samo ena, temveč mnogo, polne obujanja spominov in žalovanja za preteklim časom, ne dvomim, da bo še težko. .. je dovolj razlogov, da bi pogrešal portugalsko... ampak..
hvaležen sem za izkušnjo,ki sem jo imel, od nje sem dobil veliko, šola za življenje pravim.. . a sem tudi hvaležen da sem doma.. in kakor pravijo....
...povsod je lepo, a doma je najlepše....
It is not that i dont.. sranje, navada tipkanja v angleščini..
Saj ne da ne pogrešam Coimbre, ljudi, Gabi, mesta, atmosfere, poceni in dobre hrane (ki pa, btw, sem ugotovil, da je tu doma še cenejša - ne vem zakaj sem imel predstavo da je hrana tam toliko cenejša.. . ).. no, nadaljujmo.. . saj ne, da ne pogrešam, a hkrati je to življenje doma v Sloveniji pravi oddih od tistega na Portugalskem...
a zaznamuje me tisti občutek, da sem spet v starem življenju, ne morem pomagat.. lepo je biti doma, dati na roke rokavice, furat šajtrgo, mal prej vstat, mal bolj zgodi spat, se z mamo prerekat glede hrane, atana izobraževat v delanju bedarij, uživat z bratom, roko na srce, tamali je prav odrastu, se že lahk skup s biciklom kam odpeljema, lepo je iti naokrog, pregled vse naše kraje, obiskat žlahto, ampak ni glih lepo vsakič znova razlagat kako je blo.. . saj vsi vedo, da sem šel tja z odprtim srcem, nazaj sem pač prišel kakršen sem . . pač na smrt sovražim portugalce, sploh pa italijane in špance .. . sarkastično, jih je naša mala Ljubljana polna =)
ob vsem tem erazmus še dodatno utrdi svoj stan kot nekakšno "počitniško leto".. če celo leto nisem migal, se pa zdaj začenja "pravi lajf".. .
sem pa še odprt glede vse depresije in tega sranja.. verjamem da bo ¸¸ prej ko slej.. . ne dvomim, da bodo prebedene noči, a ne samo ena, temveč mnogo, polne obujanja spominov in žalovanja za preteklim časom, ne dvomim, da bo še težko. .. je dovolj razlogov, da bi pogrešal portugalsko... ampak..
hvaležen sem za izkušnjo,ki sem jo imel, od nje sem dobil veliko, šola za življenje pravim.. . a sem tudi hvaležen da sem doma.. in kakor pravijo....
...povsod je lepo, a doma je najlepše....
utrinek iz enega zadnjih BBQ, smrk smrk :/
Ni komentarjev:
Objavite komentar