Človek, ki se odloči za odhod na Erazmus, sploh za celo leto, mora imeti neka pričakovanja. tudi jaz, kakor vsi ostali.. Nove izkušnje, nov svet, novo to, novo ono... teh besed je bilo dosti, tako od ljudi ki so morda vedeli kaj me čaka, kakor od naključnih sogovornikov s katerimi je stekel pogovor.. morda so mislili nov svet, nova dežela, novi načini dela, življenja in uživanja le tega? Morda.. Morda samo eno leto oddiha od napornega življenja na FA v ljubljani.. .? . Morda..
..pobuda za pisanje tega sestavka leži v pozivedovanju kolega arhitekta o erazmusu v Coimbri.. . .. iz tega ideja, da na čimbolj realen način predstavim svoje izkušnje in pričakovanja...
A, kakor sem ugotovil, realnost ni tako lepa kot se sliši... človek tukaj se znajde kar hitro sredi problemov, sploh če ima željo dejansko nekaj narediti sam s sabo... Ljubljano sem zapustil dejansko v želji ustvariti nekaj v tem letu, nisem imel pričakovanj, da bo življenje študenta arhitekture, čeprav na izenjavi, kar naenkrat postalo nepričakovano lahko.. Iz mojega "learning agreementa" sem kar hitro moral črtati nekaj predmetov.. nekaj jih ni bilo, ker pač ni bilo dovolj zainteresiranih, nekateri so dejansko postali nemogoči, saj brez znanja portugalščine ni mogoče slediti tudi po 4 uram predavanj in po tem pisati še poročilo le-teh.. nekateri predmeti pa kaj hitro odpadejo po ugotovitvi realnega stanja.. Tako se je moj "sporazum o šolanju" vsaj v 50% spremenil, enaki so ostali le glavni trije, projektiranje, konstrukcije in en urbanizem, ter izbirni predmet.. vsak kaj hitro vidi, da iz te moke ne bo kruha, s tem se bo težko naredilo letnik doma in napredovalo v petega.. =)
bila so mala pričakovanja glede dela.. češ, erazmus, univerzalni erazmus za ne-delo plus seveda, najpomembnejši, eu nao falo portugues.. tako je palilo nekaj časa, natančneje, do januarja.. kar pomeni, 4 meseci uživancije.. priznam, so bili lepi, dosti potovanjev in spoznavanja novih ljudi.. ..a prej ko slej se občutek slabe vesti začne kopičiti, in kaj hitro iz majhnega grenkega semena globoko nekje v globinah zavesti zraste gromozanski sram in jeza sam nase, začetek zavedanja se, kako lena rit lahko postaneš tukaj.. no, med nami, na 4 oči, nič kar se mi morda ne bi zgodilo v ljubljani.. po dejanskem lotevanju projekta, in sedaj, mislim da tudi nekako vidnem napredku v delu samem, nastane drug problem- kot erazmus študent, imaš lahko a) problem, ker pač učitelj ne govori angleško.. ampak k sreči moja portugalščina začenja laufat (enaka zgodbo kot z projektiranjem, počasno paljenje, pozen začetek.. ampak sedaj gre) ali pa b) te pač profesor ne mara.. .
... mislim da je najenostavneje opisati situacijo, ki jo izkušam vsaki teden, kot res bedna... mentorica, majhna, suha, agresivna, je vedno bolj kot v samo arhitekturo, kompozicijo in razporeditev zainteresirana v konstrukcijo objekta, grafiko načrtov-čeprav gre morda za prve korekture (kar nobenemu ni jasno zakaj se daje tak poudarek na grafiki tako na začetku) in same napake načrte.. nekaj primerov...
... pridem na korekture.. ženska: yes, yes, i understand your idea.. but what is this line here? bila je črta, neki skriti layer ki se je nekako skril, zloba zlobna, in jo nisem videl prej kot po printanju.. . črta res, čist izven konteksta.. ji razložm da je napaka printanja, in češ, namignem, da grema naprej s korekturami.. . potem sledilo nekaj o mojih načrtih, študentu prvega letnika in sposobnistih.. ugibajte povezavo..
.... pridem na korekture.. doma narišem parkirno garažo kot smo jo delali v ljubljani v biroju lansko leto- 2.5 širine X 3 plus 0.5 za steber, vse skupaj na 8X8 mreži.. . ženska seveda, ne verjame meram, ne verjame da je to dejansko kot je, ter je zahtevala da ji naslednjič prinesem kotiran cel načrt.. v 1 :200..
... . pridem na korekture.. urbanistični del projekta zavzema park.. v parku postavim nekaj igrišč- natančneje igrišče za nogomet ter dva za košarko.. mere vzamem iz Neufarta, priročnika za arhitekte,3izdaja v angleščini, stran 500/638.. . igrišče je za 5+1 ekipo.. . razložm situacijo, malo nogometno igrišče v parku.. . pogled, dolga tišina.. in vpršaanje zakaj je tako manjši kot pa sosednje igrišče (na stadionu-mestni stadion za nekaj 10 tisoč ljudi).. . niti dolga razlaga zakaj hočem manjše igrišče, kaj pomeni manj igralcev-manjše igrišče ni pripomglo.. . hotela je meti stran iz neuferta, ker mi ni verjela da je lahko igrišče za nogomet tako majhno.. . krneki
... vprašanje na korekturah.. imam lahko odprt avditorij, ki deluje kot nekakšna "praca" za cel civic center?.. .yes, you may.. . ok, domneval sem da lahko.. ampak naslednji teden ni hotela nič slišat o tem, s tem da je zanikala svoj odgovor..
... imamo lahko podzemni metro?... lahko, če imate dober razlog.. naredim podzemni metro- zakaj je podzemni, če smo pa izrecno prepovedali..
... zadnjič se je na korekturah dejansko ustavila pri moji prvi od treh A1 pol, ker ji ni bla všeč grafika in je na enem zidu manjkal hatch.. 2. in 3.jega niti pogledala ni.. . ustavila se je, začela pridigat nekaj o konstrukciji, izvedbi, moji površnosti, načinu risanja....... ni ji bilo všeč kako sem rezal stopnice na višini enega metra-poševno- edino kakor sem videl v življenju.. . imela je srečo da me je dajala utrujenost in je nisem vrgel skozi okno... celotna učilnica je samo zrla in obnemela... damn, i hate that bitch.. . =/
to je moja mentrica, profesorca za projektiranje.. na žalost sem imel nesrečo in prišel pod "njeno varstvo":. . sem slišal podobno že od starejših portugalcev in tudi drugi erazmusi jo ne marajo.. ona pa nas dejansko sovraži..
kratek rek, ki kroži med nami.. "she doesnt like anyone, but hates erazmus"
da pa ne bom jokal, bom pa dodal, da recimo pri drugih predmetih pogosto naletim na prijazn sprejem in dober profesor-študent odnos... nekateri, recimo prof za urbanizem, lahko dosti nudijo, dobre poglede na sam projekt ter probleme, ki prihajajo tem.. radi razložij, poeonstavijo,etc.. sploh ker vedo da sem erazmus.. ni sicer to, da bi sproti prevajali, ampak dostikrat vprašajo, če razumeš "tu perceboš" =) ha ha, če ne gre si pomagajo s "tolmači", etc etc.. . brez jezikovne težave bi bilo res dobro povsod..
tako, kakor kaže.. na korekturah sem morda dobil en kratek sestanek o sami arhitekturi do sedaj, vse ostalo je "construction talk".. . =/ ... priznam da sem bil len, ampak tudi trud ne premaga njene prepričanosti da more zatreti malega človeka iz vzhoda!
... kar se tiče dela, dragi arhitekti, ne pričakujte preveč.. ne nudijo veliko, u bistvu ni težko, ampak nihče nič ne pove.. tudi portugalci majo isti problem.. .celoten sistem je še bolj zmeden kot pri nas.. .
če odhaja kdo za celo leto, naj raje ne računa na letnik da ne bo potem hude krvi... kar se pa življenja tiče, pa veste moj odgovor.. čudovita izkušnja, predvsem dobra šola za živlenje!...
... realnost, ali utopija?
Ni komentarjev:
Objavite komentar